Menu Item
Društvo za sodobni ples Slovenije letos praznuje 30 let. Nekaj dni pred mednarodnim dnevom plesa so na novinarski konferenci predstavili dejavnosti društva, prireditev, ki jo pripravljajo ob dnevu plesa, opozorili pa so tudi na težave sodobnega plesa. Med drugim so poudarili, da gre za najslabše financirano umetniško dejavnost v Sloveniji.
Kot je povedala koordinatorka programa društva Teja Reba, je Društvo za sodobni ples Slovenije (DSPS) edino stanovsko društvo s področja sodobnega plesa v Sloveniji. Ob letošnjem jubilejnem letu so si po besedah Rebe v društvu zadali več “ciljev zagovorništva”.
Zavzemali se bodo za vzpostavitev vadbenih prostorov, ustanovitev javnega zavoda, izboljšanje statusa samozaposlenih v kulturi na tem področju, vključevanje sodobnega plesa v programe obstoječih javnih zavodov, zagotavljanje boljših pogojev dela in dostojno plačilo, vzpostavitev slovenske gostovalne mreže in povečanje javnih sredstev za sodobni ples, je naštela.
Obenem je spomnila, da v okviru delovne skupine na ministrstvu za kulturo od lani nastaja prvi nacionalni strateški dokument – Strategija za razvoj sodobnega plesa, ki opredeljuje več razvojnih ciljev in ukrepov, ter naslavlja vse zgoraj omenjene prioritete. V društvu so v okviru javne razprave zbrali predloge in komentarje, ki se večinoma nanašajo na neprimerno finančno vrednotenje ukrepov v Akcijskem načrtu ter časovnico izvedbe. V društvu se zavzemajo za ustanovitev javnega zavoda, ki bi zagotavljal primerne vadbene, delovne in produkcijske prostore ter bi izvajal umetniški, raziskovalni in izobraževalni program. Njegova naloga bi bila tudi povezovanje nevladnih organizacij in samozaposlenih, ki zaradi sistemskih anomalij financiranja nevladnega sektorja vsa ta leta životarijo, je poudarila Reba.
Kariera plesalcev je krajša
Opozorila je še finančno podhranjenost plesne umetnosti, saj po njenih besedah velja za najslabše financirano umetniško dejavnost pri nas: razmerje financiranja sodobnega plesa in baleta je 1:15, razmerje financiranje sodobnega plesa in dramskega gledališča pa 1:30.
Transnacionalna primerjava kulturno političnih modelov in namenskih sredstev za področje je pokazala, da za sodobne plesne umetnosti v Sloveniji namenimo v povprečju na prebivalca le 14,5 odstotka sredstev, ki jih za to namenijo države, kot so Francija, Belgija, Nemčija ali Avstrija. Slovenija je obenem tudi ena redkih evropskih držav, ki nima javnega zavoda za sodobne plesne umetnosti, je še povedala Reba.
Opozorila je še na velike psihofizične obremenitve plesalcev, katerih kariera je krajša in zaradi narave dela obremenjena s poškodbami, za delo pa pogosto prejemajo minimalne honorarje.
Društvo pripravlja tudi odziv na novo Strategijo kulture Mestne občine Ljubljana, je še povedala Reba, ki je na novinarski konferenci kot vodja projekta Moving Balkans predstavila to regionalno platformo sodobnega plesa.
Sabrina Železnik, vodja projekta 20 metrov v dolžino, 9 metrov v širino in 4 metre v višino, je predstavila istoimenski projekt, ki ga pripravljajo ob mednarodnem dnevu plesa. Tako so poimenovali tudi plesni paviljon, ki ga bodo obudili 29. aprila na Kongresnem trgu. Naslov paviljona izhaja iz dimenzij montažnega studia, namenjenega sodobnemu plesu, ki je bil zgrajen iz sredstev javnega zavoda Center sodobnih plesnih umetnosti, ustanovljenega leta 2011 in ukinjenega s sklepom nove vlade leto pozneje, so spomnile govorke na novinarski konferenci. Plesni paviljon bo pozneje na ogled še v Celju, Mariboru in Kranju.
Obletnico društva bodo proslavili še s serijo video intervjujev z ustanovnimi članicami in člani ter z dosedanjimi predsednicami in predsedniki DSPS. Novinarsko konferenco so uvedli z minuto molka za žrtve trenutne vojne na Bližnjem Vzhodu, Reba pa je povedala tudi, da podpirajo tudi akcijo Moj glas, moja izbira.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!