Projekt, ki ga čakamo že 40 let, še vedno stoji: kaj se dogaja z NUK II?

"NUK II bo prvi javni prostor kulture in znanja, zgrajen v samostojni Sloveniji. Nad ostalinami nekdanje Emone bo nastalo sodobno stičišče vednosti, ustvarjalnosti, inovativnosti, domišljije, dialoga in povezovanja. V sodobni knjižnici se bodo povezovali kultura, znanost in gospodarstvo. Skupaj s Plečnikovo palačo bo vez med preteklostjo in prihodnostjo," so o knjižnici 21. stoletja zapisali na spletni strani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), a kot kaže, obrisov te prihodnosti ne bomo kmalu uzrli na horizontu.
Predsednik vlade Robert Golob in minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič sta 29. novembra 2022 ob obisku osrednje državne knjižnice napovedala, da se bo gradnja nove stavbe NUK II začela konec leta 2023. 102 milijona evrov vreden projekt naj bi bil zgrajen v letu 2026, sta med drugim napovedala.

"To je zgodovinski trenutek, ko lahko rečemo: po 40 letih uspešnih in manj uspešnih poskusov želimo to zgodbo zaključiti v letu 2026," je tedaj dejal Papič, a zgodba danes ni niti blizu lastnega epiloga.

"Zamude so pričakovane"

Projekt se je v preteklih desetletjih spoprijemal z večjim številom zapletov – od težav z zemljišči in stavbnimi pravicami do manka proračunskih sredstev in pomanjkljive razpisne dokumentacije – nato so se v prvem tednu aprila letošnjega leta arheološka izkopavanja uspešno zaključila. Sledilo je še zasipavanje izkopnih polj ter povrnitev območja v prvotno stanje, so nam pojasnili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
V sredo, 15. aprila, so se nato arheološka dela, ki so se izvajala na delu parcele, v celoti zaključila, končala pa se je tudi priprava vrtin za toplotne črpalke in podobna pripravljalna dela, so nam pojasnili na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Sledita priprava ustrezne dokumentacije in iskanje izvajalca gradbenih del.

Najprej bodo na ministrstvu objavili javni razpis za rekonstrukcijo objekta Rimska 1, ki je prva faza gradnje NUK II. "Trenutno potekajo aktivnosti za pridobitev izvajalca recenzije projektne dokumentacije, razpisne dokumentacije in nadzora za prvo fazo. Izvedla se je recenzija 1. faze projekta in priprava razpisne dokumentacije," nam je dejal svetovalec za odnose z javnostmi na ministrstvu Gregor Resman.

Kot je ob tem še pojasnil, je objava razpisa za izbiro izvajalca gradbeno, obrtniških in inštalacijskih del predvidena maja.

Ker se NUK II gradi na območju rimske Emone, ki je bilo predhodno deloma oziroma sploh še ni bilo raziskano, so z besedami ministrstva zamude pričakovane. Na ministrstvu so tako trenutno v postopku priprave razpisne dokumentacije prve faze za izvedbo rekonstrukcije in spremembo namembnosti objekta na Rimski cesti 1 v Ljubljani. V izdelavi pa je tudi projekt za izvedbo druge faze, novogradnja NUK II, so nam pojasnili.

"Glede na navedeno bo nastal zamik pri gradnji. Novo Narodno in univerzitetno knjižnico – NUK II bomo začeli graditi v letu 2025 s prvo fazo, rekonstrukcijo objekta Rimska 1. Začetek druge faze (novogradnja) je predviden v začetku leta 2026," so nam še pojasnili na ministrstvu.

Ob tem so zagotovili, da kljub časovnim zamikom finančna konstrukcija ostaja nespremenjena, bo pa zamik pri porabi sredstev zaradi arheoloških najdb in posledične pričakovane zamude.

Od rimske Emone do novoveških pozidav

Kot so nam pojasnili na ZVKDS, so izkopavanja v prvem izkopnem polju začeli v začetku oktobra, medtem ko so izkopavanja v severovzhodnem vogalu parkirišča lahko začeli šele decembra. "Zaradi uporabe šotorov kot zaščite pred dežjem in zimskimi razmerami smo lahko skorajda nemoteno izvajali raziskave," so dodali.
Med arheološkimi izkopavanji so našli in dokumentirali ostaline, ki kažejo na uporabo tega prostora od časa pred gradnjo rimskega mesta Emona pa vse do novoveške pozidave v 19. stoletju.

"Najstarejše ostaline sodijo v čas pred gradnjo Emone, ko je rimska vojska prostor uporabljala kot poligon za postavitev vadbenega vojaškega tabora. V najstarejših plasteh Emone smo prepoznavali sledove manipulativnih površin v času gradnje ter prvotno razporeditev in namembnost prostorov v raziskanih objektih v prvi polovici 1. stoletja. Na dvorišču rimskodobnega objekta ob Emonski ulici smo odkrili tudi vodnjak iz prve polovice 1. stoletja, ki bo raziskan ob gradnji nove knjižnice," so nam pojasnili na ZVKDS.

Ko se je v sredini 1. stoletja v mestu odvijala prva večja prenova, so se spremembe začele odražati tudi na načinu gradnje in opremljanja prostorov. To so zaznali tudi med arheološkimi raziskavami. "Arhitekturno najbolj izstopajoča pa je seveda zadnja večja prenova Emone, ki jo umeščamo v konec 3. ali začetek 4. stoletja, ko sta bila objekta na severnem robu lokacije NUK II združena v enoten kompleks, ki je bil verjetno namenjen javni kopališki dejavnosti," so nam pojasnili na ZVKDS.
Pri tem ne gre za novo odkritje, saj so ostaline našli že med raziskavami leta 2008. Pri tokratnih raziskavah pa so odkrili prostore, ki nakazujejo na takšno uporabo objektov. "Raziskali smo konstrukcijo dveh bazenov za kopanje v mrzli vodi ter več prostorov s sistemom talnega ogrevanja, ki fascinirajo s svojo velikostjo – do 80 kvadratnih metrov," so nam še pojasnili.

Ostaline, ki bi bolje razložile uporabo prostora po opustitvi Emone, zaradi mlajših posegov niso ohranjene. So pa na zavodu za varstvo kulturne dediščine dokumentirali srednjeveške posege v območje, pri katerih naj bi uporabili material iz emonskih ruševin. Gre za gradnjo srednjeveškega mesta ter posamične posege na območju kasnejših vrtov Nemškega viteškega reda. "V zgornjih plasteh smo zabeležili ostanke pozidave od konca 18. stoletja," so še povedali na ZVKDS.