V Festivalni dvorani so odprli letošnji 38. slovenski knjižni sejem, ki se po 50 letih vrača na Gospodarsko razstavišče, kjer bo potekal do nedelje, do 4. decembra pa tudi na spletu. Ob tem so podelili Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva. Prejel jo je ustanovitelj založbe Wieser Lojze Wieser.
Lojzetu Wieserju, ki se podelitve ni mogel udeležiti, je Zbornica založnikov in knjigotržcev pri GZS priznanje za življenjsko delo podelila, ker že 35 let gradi most med slovensko, avstrijsko in nemško literaturo ter med zahodno in vzhodnoevropskimi književnostmi. V teh letih je izdal več kot 1.300 naslovov.
Po oceni zbornice je premikal mnoge meje v izdajanju sodobne slovenske književnosti v zamejstvu ter z izdajanjem ključnih avtorjev iz matice podiral jezikovne meje. Postavil je nove standarde za celotno knjižno industrijo in panogo ter presenečal s svojimi idejami in izumi. Postal je narekovalec trendov v razvoju panoge in kazal, v katero smer bi se morala ali lahko razvijala evropska razprava, kje so nove možnosti za sožitje ljudi, jezikov in kulture, piše v utemeljitvi nagrade.
Dobitnika nagrade sta razglasila ministrica za kulturo Asta Vrečko in predsednik zbornice Janez Miš, prevzel pa jo je prevajalec Brane Čop. V zahvalnem zapisu se je Wieser med drugim poklonil oblikovalcu Matjažu Vipotniku, ki je z opremo knjig založbe Wieser na knjižnem sejmu v Frankfurtu in drugod dvignil dejavnost založbe na najvišjo raven in poskrbel za njeno vidnost.
V znamenju prihajočega častnega gostovanja Slovenije na frankfurtskem sejmu
Letošnji sejem bo s sloganom Berem svet potekal tudi v znamenju prihajajočega častnega gostovanja Slovenije na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu, kjer bosta slovenska literatura in kultura v ospredju prihodnje leto. Ob tej priložnosti je v Sloveniji na obisku direktor sejma Jürgen Boss, država v gosteh pa je Španija, ki je vlogo častne gostje v Frankfurtu opravljala letos.
Po besedah ministrice je pomembno, da se bodo založniki, avtorji in vsi, ki so povezani s knjigo, tudi bralci, lahko v živo srečevali in pogovarjali o knjigah, založništvu in vsem, kar je povezano s tem. Knjige odpirajo medgeneracijsko solidarnost, vstopajo v nove svetove in odpirajo nove čase ter medsebojno povezujejo, je poudarila v svojem nagovoru. Od Španije kot predhodnice Slovenije v Frankfurtu pa se po njeni oceni lahko veliko naučimo.
Generalni direktor GZS Aleš Cantarutti je izpostavil, da je Slovenski knjižni sejem ena najbolj prestižnih blagovnih znamk, ki jih ima GZS, ker “knjiga ni samo kultura, ampak tudi neke vrste posel”. V času negotove prihodnosti je po njegovih besedah še toliko bolj pomembno, da knjigo vsake toliko časa vzamemo v roke, saj dostikrat ponuja odgovore tudi na izzive, v katerih se znajdemo. Po zastoju zaradi covida-19 verjame, da bo letošnji sejem izjemno živ in bo ponudil možnosti za razgovore, ideje in sklenjene posle.
V imenu Španije kot častne gostje je generalna direktorica za promocijo knjige in branja pri španskem ministrstvu za kulturo Maria Jose Galvez povedala, da so utrinek iz svojega “literarnega ekosistema” na Slovenskem knjižnem sejmu predstavili že pred dvema letoma v virtualni obliki, tokrat pa bo občinstvo lahko v živo spoznalo jezikovno in kulturno raznolikost države, v kateri deluje okrog 770 založb.
Na letošnjem sejmu se bo predstavilo 88 razstavljavcev. Na njem se bo zvrstilo več kot 200 dogodkov z domačimi in tujimi gosti, podelili bodo tudi nekaj nagrad. Poseben prostor bo prvič namenjen stripu. Mesto v gosteh je Rogaška Slatina ob letošnji 100-letnici rojstva pisateljice Ele Peroci.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!