Menu Item
Med kulturnimi ustanovami, ki so utrpele škodo, je škofjeloška enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana, kjer je poplavilo že tretjič v zadnjih dveh desetletjih. Poplave so med drugim uničile tudi prostore Špas teatra v Mengšu. Bolnica Franja tokrat ni bila dodatno poškodovana.
Najhujše poplave v zgodovini samostojne Slovenije so prizadele tudi kulturne ustanove.
Med ustanovami, ki so utrpele škodo, je škofjeloška enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Arhiv v Škofji Loki domuje v polkletnih prostorih in tudi tokrat je skozi okna in vrata vdrla meteorna kanalizacija, ki se je razlila po vseh prostorih arhiva. Poplavljenih je bilo vseh 430 kvadratnih metrov talnih površin, od delovnih in skladiščnih prostorov do čitalnice, hodnika do sanitarij in strojnic. Okvirna škoda še ni ocenjena, so povedali za STA.
V škofjeloškem arhivu so poplave uničile tla, pohištvo, zaradi vode so se med drugim napihnile police, stavbno pohištvo, med njimi razmočena okna, na srečo pa ni večje škode na samem arhivskem gradivu. V samih skladiščih so namreč prve police nekoliko dvignjene od tal, prav tako jim je uspelo gradivo še pred poplavo pravočasno premakniti na varno. Najbolj na udaru poplave je bila tokrat sortirnica, kjer je bilo razmočenih 32 škatel gradiva in trije ovoji. To gradivo že odpeljali v škofjeloški Hipermarket Mercator, kjer so ga začasno zamrznili, kasneje ga bodo postopoma konservirali.
V samih prostorih škofjeloškega arhiva bo sedaj sledilo dolgotrajno osuševanje, zaradi česar bi sedaj med drugim potrebovali dodatne razvlaževalce, kasneje bodo morali zamenjati tla, najverjetneje tudi pohištvo.
Vremenska ujma zadnjih dni je prizadela tudi številne turistične kraje ter kulturne in naravne znamenitosti. Vsem, ki trenutno preživljajo oddih v Sloveniji oziroma to nameravajo, pristojni svetujejo, naj spremljajo informacije na spletu in po možnosti preusmerijo svoje poti v kraje, ki jim je ujma prizanesla. Odvsetujejo obiske mnogih turističnih krajev in znamenitosti; predvsem so nevarne pohodniške aktivnosti v slovenskih planinah in gorah.
Plaz poškodoval Idrijsko rudarsko hišo
Direktor Mestnega muzeja Idrija Miha Kosmač je povedal, da glede Partizanske bolnice Franje na novo ni bilo ugotovljenih poškodb, je pa zemeljski plaz poškodoval muzejsko Idrijsko rudarsko hišo. Na zadnji del hiše se je utrgalo približno sedem kubičnih metrov zemljine in v celoti je uničena drenaža ob hiši. Zemljino so že v soboto v celoti odstranili. Še pred plazom so pravočasno iz hiše umaknili vso premično dediščino, s čimer so preprečili nadaljnjo škodo.
Idrijska rudarska hiša sedaj do nadaljnjega ostaja zaprta za obiskovalce. Sedaj bodo morali najprej počakati na razmere, ki bodo dopuščale varen pregled zemljine nad pobočjem hiše. Zemljina sicer trenutno nima vidnih premikov, a je dodatna težava, da je teren precej zaraščen, je še povedal Kosmač in dodal, da je govoriti o kakršnikoli ocenah škode trenutno preuranjeno.
Pri Partizanski bolnici Franji, ki jo je novo uničenje letos doletelo že v poplavah sredi julija, v tokratnih avgustovskih poplavah niso ugotovili novih poškodb. Je pa sedaj v pripravi natančen popis škode, ki naj bi bil končan do 26. avgusta, nato sledita priprava sanacijskega programa in iskanje finančne konstrukcije. V Idriji predvidevajo, da bo obnova bolnice Franje zelo verjetno trajala vsaj toliko časa kot po neurju leta 2007, ko je vojna ujma odplavila skoraj celotno bolnico. Takrat je obnova tako spomeniškega območja bolnice kot zaledja trajala tri leta in stala dobra dva milijona evrov.
Koliko natančno bo stala nova celovita obnova bolnice Franje, prav tako še ni znano, saj morajo najprej dokončati natančen popis škode, je pa pričakovati, da bo znesek podoben kot po ujmi leta 2007. Direktor Kosmač je ob tem še opozoril, da so cene gradbenih storitev in gradbenega materiala sedaj bistveno višje kot v času prve obnove, saj so se samo v zadnjih dveh letih podražile za približno 30 odstotkov.
Avgustovske poplave med drugim niso prizanesle niti Špas teatru v Mengšu, kjer je bilo poplavljenega kar tri četrtine mesta. Voda in blato sta uničila prostore gledališča. Čez vikend so v gledališču pripravili čistilno akcijo. Kot so danes zapisali v izjavi za javnost, je voda poškodovala večino tega, kar je v teatru nastajalo dve in pol desetletji: opremo, scenografije, tehnične pripomočke, projektorje, zvočnike, luči, dvigala, kostume, rekvizite, reklamne panoje, stojala, promocijske materiale in dokumentacijo.
Voda je poškodovala tudi Kulturni dom Mengeš, v katerem domuje in ga bo treba obnoviti. Škoda prostorov in lastnine bo po ocenah znašala nekaj sto tisoč evrov.
Vodna ujma prizadela tudi nekatere knjižnice
Vodna ujma ni prizanesla niti nekaterim knjižnicam.
Iz Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka so sporočili, da je vodna ujma uničila krajevno knjižnico Poljane.
Poplava je prizadela tudi Osrednjo knjižnico Mozirje, a ne v velikem obsegu. Poškodovani so kletni prostori in spodnje police knjig. O enotah te knjižnice (Gornji Grad, Luče, Rečica ob Savinji, Nazarje, Ljubno) informacij še nimajo, vendar upajo, da škoda ne bo preobsežna, saj so knjižnice v zgornjih nadstropjih stavb.
Vodna ujma je med drugim zelo ogrožala Knjižnico Medvode, ki je na sotočju Save in Sore. Naraščanje poplavnih vod se je ustavilo, tik preden bi te vdrle v notranjost knjižnice.
V enoti Knjižnice Domžale, Krajevni knjižnici Janeza Trdine v Mengšu je zaposlena tik pred začetkom poplave umaknila večino gradiva, ki je bilo na tleh. Škoda je v osrednjem prostoru tako nastala praktično le na opremi in elektroniki. V celoti pa je uničeno skladišče v kleti, kjer je bilo hranjeno knjižnično gradivo. Knjižnico so s pomočjo številnih prostovoljcev že skoraj povsem počistili. Težave na tem območju še naprej predstavljajo telekomunikacijske povezave, ki so na območju občine prekinjene. Ponovno naj bi jih vzpostavili v roku 10 dni. Ostale enote knjižnice škode niso utrpele. Poročajo pa, da so precej škode na svojih domovih utrpeli številni zaposleni, saj večinoma prihajajo na delo z območja Komende, Mengša, Trzina, Kamnika in Domžal.
Tudi v Osrednji knjižnici Celje do poplavljanja prostorov ni prišlo. Zaradi visokega vodostaja Savinje, ob kateri se nahaja knjižnica, in možnosti njenega razlitja, so knjižnično gradivo in opremo v petek preventivno prenesli iz kletnih prostorov v višja nadstropja. Opremo že vračajo, da bi otroški oddelek lahko čim prej ponovno sprejel svoje mlade bralce.
Tudi iz Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, ki deluje na območju Črne na Koroškem, Mežice, Prevalj in Raven na Koroškem, so sporočili, da je naravna nesreča na območju sicer povzročila veliko škode, a na srečo enote knjižnice po do sedaj znanih informacijah niso bile neposredno prizadete, saj se prostori večinoma nahajajo v višjih nadstropjih objektov, tako da so ostali na suhem, je še navedlo ministrstvo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!