Menu Item
Pred mednarodnim dnevom muzejev, 18. maja, je ministrstvo za kulturo objavilo novo nacionalno strategijo za muzeje in galerije za obdobje 2024-2028. Dokument, katerega osnutek je bil konec lanskega leta v javni razpravi, so dopolnili s pripombami stroke. Z njim želijo omogočiti, da bo delovanje teh ustanov prilagojeno sodobnosti.
Strategijo sta danes predstavila ministrica za kulturo Asta Vrečko in državni sekretar Matevž Čelik Vidmar. Kot je v izjavi za medije povedala ministrica, končni dokument vključuje vse tiste smernice, h katerim so se zavezali na začetku mandata in h katerim jih zavezujejo tudi mednarodne direktive.
“Muzejska strategija si prizadeva usmeriti muzeje v njihovo poslanstvo, ki je, da so eno izmed središčnih mest v lokalni skupnosti, med državnimi ustanovami, v javni infrastrukturi in da zavzemajo pomembno mesto v naših življenjih,” je dejala Vrečko. Po njenih besedah tem ustanovam ljudje zelo zaupajo in “v poplavi lažnih informacij, nepreverjenih dejstev in tudi revidiranja zgodovine predstavljajo tisti steber, h kateremu se vsak posameznik vedno vrača po verodostojne informacije”.
So prostor, prek katerega se učimo, raziskujemo, si oblikujemo svoj pogled na svet in na zgodovino ter tudi misel za prihodnost, je dodala ministrica. To je bilo tudi izhodišče za oblikovanje dokumenta, ki zasleduje še vrednote trajnostnega razvoja in zelenega prehoda.
Letno več deset milijonov evrov prihodkov
Strategijo je pripravila skupina strokovnjakov, ki je v njej zajela znanje iz različnih institucij ter je črpala iz dolgoletnih domačih in mednarodnih izkušenj. Kot je povedal Čelik Vidmar, sledi tudi temi letošnjega muzejskega dneva Muzeji za izobraževanje in raziskovanje. “Gre za nov, podrobnejši dokument ministrstva, ki se navezuje na nacionalni program za kulturo in podrobneje usmerja področje,” je dejal.
V Sloveniji je muzejska mreža geografsko razvejana, več kot 50 je samo pooblaščenih muzejev, na tem področju pa se letno obrne več deset milijonov evrov prihodkov. “Tem institucijam želimo omogočiti, da bodo lahko v prihodnosti delovale na sodobni podlagi, želimo jim zagotoviti, da bodo še privlačnejše tako s svojimi vsebinami kot s prenovljenimi prostori,” je dejal državni sekretar.
Po njegovih besedah v okviru strategije več stvari že poteka skozi načrt za okrevanje in odpornost. Pri tem je omenil obnovo objektov z muzejskimi vsebinami, med katerimi je morda največja prenova grajske žitnice na Ptuju, kjer bo na nov način predstavljena tamkajšnja arheološka zbirka. Dokončana bo predvidoma do konca leta 2025 ali začetka leta 2026.
Skozi načrt za okrevanje in odpornost poteka tudi projekt eDediščina, v katerem bo nastal enoten register premične kulturne dediščine na spletu. Vzporedno pa nastaja še širša digitalna platforma za predstavitev muzejskih programov na enem mestu in za promocijo muzejev v mednarodnem prostoru.
Čelik Vidmar je prepričan, da bo strategija še okrepila vlogo muzejev, ki jo že imajo v skupnosti in so po priljubljenosti takoj za knjižnicami. S posodobljeno infrastrukturo se bodo lahko še močneje vključili v turistično ponudbo države ter s svojimi programi in vsebinami sledili ekološkim izzivom. To ni le strategija ministrstva, ampak strategija vseh slovenskih muzejev, za katero stoji vsa stroka, je dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje