Menu Item
Med odraslimi prebivalci Slovenije jih ima skoraj 60 odstotkov prekomerno telesno maso ali so predebeli. Delež oseb z debelostjo narašča, kar je zelo problematično. V Sloveniji v povprečju zaradi debelosti izgubimo kar 3,2 leta zdravega življenja, prekomerni telesni masi pa lahko pripišemo tudi približno 15 odstotkov smrti.
Vse več prebivalcev Slovenije je predebelih, kažejo podatki, ki jih zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Med odraslimi prebivalci Slovenije jih ima skoraj 60 odstotkov prekomerno telesno maso ali so debeli. Kljub temu pa smo prebivalci Slovenije v primerjavi z drugimi evropskimi državami, posebej v primerjavi z ZDA, razmeroma vitki.
Prehranjenost populacije opredeljujemo z indeksom telesne mase (ITM). Indeks med 25 in 29,9 označuje odrasle osebe s prekomerno telesno maso, indeks nad 30 pa osebe z debelostjo. “Pri tem upoštevamo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), kjer delež maščobne mase več kot 25 odstotkov za moške in več 35 odstotkov za ženske opredelimo kot debelost,” je za N1 razložil zdravnik Aljaž Brlek, specialist javnega zdravja z NIJZ. Kot je dodal, zgolj ITM ni zadosten kazalnik za opredeljevanje morebitne debelosti na individualni ravni, kjer so potrebne natančnejše metode meritve telesne sestave.
Je pa ITM primeren kazalnik na ravni populacije, tudi za mednarodne primerjave.
Vse več predebelih pri nas in po svetu
Po podatkih, ki jih zbira NIJZ, je v Sloveniji med odraslimi 39 odstotkov oseb s prekomerno telesno maso (ITM med 25 in 29,9) in petina z debelostjo (ITM več kot 30). “Delež oseb z debelostjo žal še vedno raste, saj je med letoma 2008 in 2020 zrastel s 17,1 na 19,5 odstotka. Delež je večji med moškimi in pri osebah z nižjo izobrazbo oziroma nižjim socioekonomskim statusom,” je povedal Brlek.
Gre za podatke nacionalne raziskave “Z zdravjem povezan vedenjski slog”, v kateri so sodelovali odrasli med 25. in 74. letom starosti in so jo opravili maja 2020, tako da še ne upošteva morebitnih sprememb v času pandemije. Po teh podatkih je torej le 41 odstotkov prebivalcev normalno hranjenih.
Delež prebivalcev s priporočeno telesno maso je bil najmanjši pri prebivalcih z osnovnošolsko izobrazbo, največji pa pri prebivalcih z najvišjo izobrazbo, kar je značilno za vsa leta anketiranja, piše NIJZ. Neželene spremembe so opazne pri prebivalcih s poklicno šolo in pri srednješolsko izobraženih, pri katerih je delež prebivalcev z ustrezno telesno maso od leta 2016 upadel z 32 na 29,2 odstotka oziroma z 38,2 na 36 odstotkov. Delež prebivalcev, ki so opredeljeni kot debeli, pa je narasel z 23,1 na 26,9 odstotka oziroma z 19 na 21,3 odstotka, kažejo podatki raziskave.
Delež ljudi, ki imajo preveč kilogramov, tudi drugod po Evropi raste. “V mednarodnih primerjavah se glede na zadnje ocene WHO uvrščamo v spodnjo tretjino držav evropske regije z manjšimi deleži prekomerne telesne mase in debelosti,” je pojasnil Brlek in dodal, da je največ predebelih v sredozemskih in vzhodnoevropskih državah. To je vidno tudi na spodnjem zemljevidu, ki prikazuje podatke Eurostata.
Države po svetu se po deležu debelih odraslih (ITM več kot 30) zelo razlikujejo. Po podatkih OECD je delež teh v azijskih državah – Indija, Indonezija, Kitajska, Japonska in Koreja – le od 3,9 do 6,9 odstotka. Na drugi strani lestvice so ZDA, kjer je debelih 36,2 odstotka, in Savdska Arabija s 35,4 odstotka, poleg tega pa imata obe državi še več kot 30-odstotni delež prebivalstva s prekomerno telesno maso (ITM med 25 in 29,9). V ZDA in Savdski Arabiji je tudi delež morbidno debelih (ITM nad 35) več kot 15-odstoten.
OECD tako Slovenijo med evropskimi državami uvršča med tiste, ki so manj problematične in imajo (samo) približno 20-odstotno stopnjo debelosti. Poleg nas so to še Avstrija, Danska, Italija, Švedska in Švica. Glede na podatke Eurostata bi med bolj "vitke" (na zgornjem zemljevidu obarvane svetlo zeleno) države uvrstili še Francijo, Belgijo, Nizozemsko, Luksemburg in Norveško.
Hude posledice za zdravje
Debelost je sama po sebi kronična bolezen, hkrati pa pomemben dejavnik tveganja za druge kronične nenalezljive bolezni, poudarja Brlek. Po določenih projekcijah mednarodnih organizacij bo debelost vzrok za kar 60 odstotkov sladkorne bolezni tipa 2, 18 odstotkov srčno-žilnih bolezni, 11 odstotkov demenc in 8 odstotkov vseh rakov. "Prav tako je debelost povezana tudi s kostno-mišičnimi obolenji, kot so kronične okvare hrbta, in določenimi kroničnimi pljučnimi boleznimi," je opozoril strokovnjak NIJZ in dodal, da v Sloveniji v povprečju zaradi debelosti izgubimo kar 3,2 leta zdravega življenja, prekomerni telesni masi pa lahko pripišemo tudi približno 15 odstotkov smrti.
Na posledice debelosti opozarjajo tudi gastroenterologi. "Epidemija debelosti je povzročila povečanje nealkoholne jetrne bolezni ter bolezni žolčnika in žolčnih vodov. Tudi incidenčne stopnje rakov prebavil (razen raka debelega črevesa in danke, ki zaradi preventivnega programa Svit pomembno upada) naraščajo. Vse večje je tudi število bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo," so zapisali pristojni na oddelku za gastroenterologijo ljubljanskega kliničnega centra v letnem poročilu za lansko leto.
Zdravila niso rešitev
V zadnjih letih so pravo revolucijo na področju hujšanja omogočila nova zdravila, agonisti receptorjev za GLP-1 (glukagonu podoben peptid-1), najbolj znan je Ozempic. V ZDA naj bi prav zato delež predebelih prenehal naraščati, po nekaterih podatkih so celo zaznali okrog 2-odstotni padec deleža predebelih na ravni populacije.
Za Slovenijo takih podatkov (še) ni. "Prav tako ne pričakujemo tako izrazitega učinka na ravni populacije kot v ZDA, kjer je pojavnost debelosti, in predvsem debelosti 3. stopnje (ITM ≥ 40), veliko višja," je pojasnil Brlek in dodal, da so za ZDA značilni še manj regulirano predpisovanje zdravil za zdravljenje debelosti, velika dostopnost na črnem trgu in velik pritisk farmacevtske industrije.
Poudaril je še, da ne gre za čudežna zdravila, ampak za kronično terapijo za ustrezno izbrane in vodene bolnike, ki mora nujno potekati pod nadzorom zdravnika. Ob tem pa bolnik potrebuje tudi spremembe življenjskega sloga in skrb za ohranjanje ter krepitev mišične mase.
Kaj lahko stori država?
Kljub učinkovitosti tovrstnih zdravil pa ne smemo zanemariti drugih populacijskih ukrepov, je opozoril Brlek. To so predvsem omejevanje trženja nezdrave hrane, ustrezno označevanje živil ter spodbujanje telesne dejavnosti.
Ključna pa je tudi ustrezna davčna politika. Strateški svet za prehrano in strateški svet za zdravstvo sta lani vladi predlagala, naj preuči možnost dviga davka na dodano vrednost in trošarin za sladke pijače, alkohol in tobačne izdelke ter prepoved oglaševanja, prepoved prodaje do 21. leta starosti in prepoved prodaje teh izdelkov v vseh javnih ustanovah in njihovi okolici. Zavzeli so se tudi za obvezna zdravstvena opozorila na etiketah in ukrepe za povečanje dostopnosti sadja in zelenjave, zlasti slovenske in ekološke.
Za zdaj je vlada strokovnjakom deloma prisluhnila le pri obdavčitvi sladkih in energijskih pijač. Od 1. januarja 2025 bodo pijače z dodanim sladkorjem in sladili namesto z 9,5 obdavčene z 22 odstotki DDV. Za sokove in vode z okusi se ohranja nižja stopnja davka. Parlamentarni odbor za finance je to rešitev že potrdil, dvomov, da bo to storil tudi državni zbor, tako rekoč ni.
Strateška sveta sta poleg zvišanja DDV predlagala še progresivno obdavčitev vseh sladkih pijač, tudi sokov, glede na vsebnost sladkorja. Tako bi bile pijače z več sladkorja obdavčene z višjo stopnjo kot tiste z manj sladkorja, s čimer bi industrijo spodbudili, da sama zmanjša vsebnost sladkorja v pijačah. Tega ukrepa v zdajšnjem paketu davčnih sprememb ni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje