Menu Item
V sosednjih državah beležijo več izbruhov afriške prašičje kuge, ki je nevarna tako za domače kot divje prašiče. Pri nas za zdaj te virusne bolezni, ki pa za druge živali in človeka ni nevarna, niso zaznali. Kljub temu pa Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) rejce in lovce opozarja, naj bodo previdni.
V dveh sosednjih državah, v Italiji in na Madžarskem, so letos zabeležili več izbruhov afriške prašičje kuge (APK). Pri nas te bolezni pristojni do zdaj še niso zaznali.
Ker pristojni želijo, da Slovenija ohrani status države, kjer afriške prašičje kuge še nismo zabeležili, se je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) odločila za preventivno akcijo, da rejce in lovce opozori pred nevarnostjo izbruha.
O znakih okužbe in nevarnostih, ki jih predstavlja ta bolezen, UVHVVR prašičerejce in lovce opozarja tudi preko radijskih kanalov.
“Bolezen sicer ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji ter s tem potencialno veliko gospodarsko škodo,” so povedali za N1.
Preberite še: Psi z misijo reševati življenja: kako urijo naše reševalce na štirih tačkah?
Neozdravljiva bolezen, za katero ni cepiva
Virus APK se lahko prenaša direktno in se širi iz prašiča na prašiča preko telesnih izločkov, predvsem krvi ali indirektno preko izdelkov iz mesa okuženih prašičev ali opreme, pribora, obleke in obutve, kontaminirane z virusom.
Gre za neozdravljivo bolezen, za katero ni cepiva, zato je za preprečevanje širjenja bolezni najpomembnejše dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov na gospodarstvih s prašiči in v gozdu ter reguliranje populacije divjih prašičev.
Največ za preprečevanje lahko naredijo rejci sami
Na upravi za varno hrano dodajajo, da lahko največ za preprečevanje vnosa rejci naredijo sami, če upoštevajo ta priporočila. V ta namen so razdelili več letakov, ki prikazujejo osnovne ukrepe, ki jih morajo rejci izvajati.
“Vsakdo, ki opazi spremembe v zdravstvenem stanju prašičev, na podlagi katerih se lahko sumi na prisotnost afriške prašičje kuge, mora o tem takoj obvestiti veterinarja. Prav tako je obvezna prijava na telefonsko številko 112 vsakega najdenega poginulega ali povoženega divjega prašiča oziroma suma na prisotnost APK pri divjih prašičih,” še sporočajo na upravi za varno hrano.
O afriški prašičji kugi sta sicer v začetku februarja, na obisku slovenske vzorčne kmetije v Porabju, govorila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko in madžarski kolega Istvan Nagy. Takrat se je ministrica seznanila z aktualnim stanjem.
“Zaradi velikega dotoka novih živali iz ozemlja Madžarske si želimo na tem področju še naprej korektno sodelovanje s sosednjo državo”, je dejala ministrica Šinko.
Največ primerov v Romuniji
Letos so primere afriške prašičje kuge zaznali v Bolgariji, Estoniji, Grčiji, Italiji, Latviji, Litvi, Madžarski, Nemčiji, Poljski, Romuniji, Slovaški, na Češkem in v Severni Makedoniji.
Preberite še: Primeri ptičje gripe pri sesalcih: bi bolezen lahko postala nevarna za nas?
Pogin pri afriški prašičji kugi je lahko 100-odstoten. Čeprav za ljudi bolezen ni nevarna, pa ima njen pojav lahko velike ekonomske posledice, saj škode, ki nastanejo zaradi APK, prizadenejo prašičerejo in gospodarstvo ter divje živali in lov. Pojav afriške prašičje kuge med divjimi prašiči pa pomeni veliko težavo, saj so možnosti za nadzor in omejitev širjenja bolezni omejene.
V preteklosti je bila bolezen, kot že ime pove, omejena na države Afrike, v zadnjih letih pa se je po vnosu v Gruzijo in Rusijo razširila v Baltske države, na Poljsko, Češko in v Romunijo. APK je že vrsto let prisotna tudi na Sardiniji, kjer je bolezen endemična.
V letu 2020 je bilo v Evropi prijavljenih 11.208 pojavov APK pri divjih prašičih in 1.247 pojavov pri domačih prašičih.
Kaj je afriška prašičja kuga?
Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi.
Bolezen povzroča virus afriške prašičje kuge, ki spada med DNA viruse, družina Asfarviridae, v rod Asfivirus.
Na bolezen lahko posumimo, če se pojavi nenaden pogin, brez očitnih znakov. Prašiči imajo lahko povišano telesno temperaturo (40,5 do 42 stopinj Celzija). Po koži na vršičkih uhljev, na repu in spodnjih delih okončin, prsi in trebuha se pojavijo rdečine. Živali so neješče, brezvoljne, pojavi se lahko bruhanje in driska ter motnje v gibanju. Breje živali lahko zvržejo.
Pri divjih prašičih se bolezen kaže kot nenaden pogin večjega števila živali na določenem območju. Zaradi pojava APK se lahko populacije divjih prašičev na okuženih območjih znatno zmanjšajo ali celo izginejo.
Bolezen v Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje