Menu Item
Ptičja gripa je nevarna predvsem za ptice. Bolezni se lahko od ptic nalezejo tudi druge živali, največkrat mesojede, ki pojedo okuženo ptico. Je pa znanstvenike zaskrbelo, ko se je bolezen lani jeseni pojavila na farmi minkov (podlasici podobni vrsti sesalcev) v Španiji. Okužba se je namreč razširila med njimi, to je s sesalca na sesalca. Bi lahko virus ptičje gripe postal nevaren tudi za človeka?
Ptičja gripa ali aviarna influenca je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. V Sloveniji smo jo v zadnjih mesecih potrdili pri več deset divjih pticah, v drugih evropskih državah pa je bilo več izbruhov tudi na perutninskih farmah. “Virus se prenaša kapljično z izločki okuženih ptic, direktno s ptice na ptico ali posredno s kontaminirano obutvijo, opremo, vozili, kontaminirano vodo in krmo, lahko pa virus k domači perutnini zanesejo tudi domače ali divje živali, če so bile v stiku z okuženimi pticami,” pojasnjuje vodja Nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarno influenco pri Nacionalnem veterinarskem inštitutu dr. Brigita Slavec.
Prav zato so v ljubljanskem živalskem vrtu – potem ko so bolezen potrdili pri njihovi poginuli labodki – za obiskovalce uvedli ukrep, da si morajo ob vstopu in izstopu razkužiti čevlje. Trenutno pri nas kroži virus visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1, ki je razširjen tudi v drugih evropskih državah in se pojavlja že od sezone 2016/2017, pravi Slavec.
Medtem ko je ptičja gripa veljala za sezonsko bolezen, ki med pticami kosi predvsem v zimskem času od oktobra do februarja, pa so v zadnjih dveh letih bolezen pri pticah zabeležili tudi poleti.
To pomeni, da je ptičja gripa v Evropi morda že postala endemična. “Zaskrbljujoče je, da je sev H5N1 zdaj prisoten vse leto, pri velikem številu vrst (ptic). Zdi se, da lahko hitreje prenese z ene vrste na drugo.” je dejal biolog Willem Van den Bossche iz mednarodne znanstvene organizacije Birdlife, ki se ukvarja z zaščito ptic. “Ta sprememba kaže na premik okužbe s ptic selivk na divje ptice, ki so stalne prebivalke v Evropi in ZDA, tudi na tiste, ki gnezdijo v kolonijah.”
Še posebej to velja za vodne ptice. Lani poleti je na Nizozemskem v nekaj tednih poginilo 80 odstotkov tamkajšnje populacije vrste čiger, na Škotskem in v Kanadi je na obalo naplavilo na tisoče mrtvih strmoglavcev.
Vse več primerov
Doslej je za glavno nevarnost ptičje gripe veljala možnost okužbe perutnine. Samo v obdobju od 6. do 26. januarja, ki ga zajema zadnje poročilo globalnega informacijskega sistema za zdravje živali (WAHIS), so zabeležili 70 izbruhov bolezni pri perutnini po svetu, tudi v desetih evropskih državah, med njimi v sosednjih Avstriji in Madžarski. Ob izbruhih na perutninskih farmah morajo vse ptice usmrtiti, saj le tako lahko preprečijo širjenje bolezni.
Tudi v Sloveniji so za rejce perutnine zato v veljavi ukrepi Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki zmanjšujejo tveganje za prenos virusa z divjih živali na perutnino in ptice v ujetništvu. V Sloveniji so za zdaj bolezen potrdili pri več deset labodih, prejšnji teden pa tudi pri sovi veliki uharici na Igu in sivi čaplji v Ljubljani.
Toda, kot pravi Slavec, se tako v Evropi kot tudi v Ameriki poleg številnih primerov pri prostoživečih pticah in perutnini povečuje število okužb pri nekaterih sesalcih, predvsem mesojedih, ki se prehranjujejo z okuženimi trupli ptic.
Eden od razlogov, da je ptičja gripa iz leto v leto bolj razširjena, so tudi podnebne spremembe, menijo strokovnjaki. Te lahko vplivajo na selitvene poti divjih ptic. Selivke, na primer divje gosi, se iz toplih krajev vrnejo prej, nekatere vrste ptic pa so se celo nehale seliti. Vse več ekstremnih vremenskih pojavov lahko pri pticah povzroča stres, zato so lahko dovzetnejše za viruse ptičje gripe. Podnebne spremembe pa spodbujajo tudi mutacije virusov.
Preberite še: Zakaj vedno več štorkelj tudi čez zimo ostaja v Sloveniji
S sesalca na sesalca
Lani jeseni so v Galiciji na severozahodu Španije na eni od tamkajšnjih velikih farm, kjer minke (imenovane tudi nerci) gojijo za krzno, ti mali, podlasicam podobni sesalci, začeli poginjati. Veterinarji so najprej mislili, da je kriv koronavirus sars-cov-2. Da so minki dovzetni za ‘človeški’ virus, se je izkazalo med epidemijo covida-19. Minki so se koronavirusa nalezli od človeka, a tudi nekaj ljudi, zaposlenih na farmah, je covid-19 dobilo od teh živali. Potem ko se je bolezen razširila na več velikih farmah, predvsem na Nizozemskem in Danskem, so preventivno pobili na milijone teh sesalcev in farme (začasno) zaprli.
Toda laboratorijski testi z galicijske farme so kmalu razkrili, da minki niso bili okuženi s korono, ampak z virusom ptičje gripe H5N1. Oblasti so za delavce na kmetiji nemudoma odredile karanteno, več kot 50.000 živalic so usmrtili, njihova trupla pa uničili.
Nihče od enajstih delavcev s farme se ni okužil, je pa primer obudil strahove, da bi H5N1 lahko sprožil pandemijo pri ljudeh. Za ptičjo gripo lahko zbolijo sesalci, tudi ljudje, a so se pri doslej zabeleženih primerih okužili od okuženih ptic, ne pa drug od drugega. Na farmi minkov, kjer je veliko število živali zaprtih v majhnem prostoru, pa se je virus zelo verjetno razširil med njimi, torej s sesalca na sesalca.
Virus je tako pridobil vsaj eno mutacijo, ki spodbuja širjenje s sesalca na sesalca, piše Science, ki povzema članek v znanstveni reviji Eurosurveillance. Virologi opozarjajo, da bi H5N1, ki zdaj divja med pticami po vsem svetu, lahko napadel druge farme minkov in postal še bolj nalezljiv. Da je to “neverjetno zaskrbljujoče,” je za Science dejal Tom Peacock, virolog na Imperial College London. “To je jasen mehanizem za začetek pandemije H5.”
“Za viruse aviarne influence je značilno, da se zelo hitro spreminjajo z mutacijami, ki nastanejo med procesom razmnoževanja virusa in spremenijo gensko sestavo virusa. Tako lahko omogočijo lažjo okužbo in širjenje pri novih gostiteljih, tudi na primer pri sesalcih,” pravi dr. Brigita Slavec. “Spreminjajo pa se tudi s premikom ali prerazporeditvijo genetskega materiala. Tako dobimo različne podtipe, na primer H5N1, H5N2, H5N8 in tudi različne karakteristike virusov. Zato je spremljanje te bolezni tako pomembno,” še opozarja strokovnjakinja.
Zaskrbljenost pred nastankom nove pandemije se je v znanstvenih krogih močno povečala po pojavu podtipa H5N1 leta 1996 pri goseh na Kitajskem ter okužbah ljudi in drugih sesalcev s tem virusom, še pravi Slavec. “Zaskrbljenost pa še narašča z velikim številom izbruhov pri prostoživečih pticah in perutnini ter okužbah pri sesalcih”. Kot pojasnjuje, prav zato zakonodaja predpisuje tako stroge ukrepe, ki vključujejo tudi evtanazijo okuženih živali na farmah, saj tako omejimo širjenje virusa na druge farme, druge živali in ljudi.
Kako točno je virus okužil minke, ostaja neznanka. Minke sicer pogosto hranijo s surovo perutnino, kar predstavlja potencialno tveganje, vendar pri primeru iz Španije niso zaznali ptičje gripe na nobeni od perutninskih farm, ki so dobavljale krmo farmi minkov. Tako je najverjetneje, da so se okužili od prostoživeče ptice. V tednih pred izbruhom pri minkih so namreč virus odkrili pri divjih pticah v regiji. Minki pa so bili nameščeni v hlevih, ki niso bili povsem zaprti in so tako lahko prišli v stik s pticami.
Mačke, morski levi in grizliji
V zadnjih tednih so po svetu zabeležili več drugih primerov ptičje gripe pri sesalcih, a so se ti okužili od ptic, ne od drugih sesalcev. V Peruju je bila bolezen smrtonosna za več kot 585 morskih levov, kar so potrdili z laboratorijskimi testi, in 55 tisoč divjih ptic. Med njimi so bili pelikani, galebi in pingvini. Morski sesalci so se verjetno okužili pri hranjenju z okuženimi pticami.
Nedavno so potrdili primere ptičje gripe tudi pri lisicah in vidrah v Veliki Britaniji, mački v Franciji ter treh medvedih grizlijih v zvezni državi Montana v ZDA. Za vse te sesalce sumijo, da so jedli okužene ptice. Tri grizlije so pristojne veterinarske in lovske službe odkrile na treh različnih lokacijah v Montani. Na bolezen so posumili, ker so bili medvedi slabega zdravja, dezorientirani in delno slepi, zato so jih usmrtili.
Okužbe pri ljudeh
Statistiko o okužbah ljudi s ptičjo gripo vodi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Od leta 2003 so okužbo potrdili pri 868 ljudeh, od katerih jih je umrlo 457, torej več kot polovica. Pri nekaterih pa je bolezen potekala z blagimi simptomi ali celo asimptomatsko. Primere so potrdili v 21 državah, največ v Egiptu, Indoneziji in Vietnamu. Od leta 2021 so sicer našteli manj kot deset primerov pri ljudeh. Doslej so ptičjo gripo potrdili le pri ljudeh, ki so bili v tesnem stiku z domačo perutnino.
Kako pristojni iščejo primere ptičje gripe v Sloveniji
Na Nacionalnem veterinarskem inštitutu Slovenije pojavnost ptičje gripe spremljajo v okviru Odredbe o izvajanju sistematičnega spremljanja zdravstvenega stanja živali, programov izkoreninjenja bolezni živali ter cepljenj živali, ki jo vsako leto pripravi UVHVV. “V okviru programa te odredbe testiramo prostoživeče vodne ptice, ujede in sove, ki jih občani najdejo poginjene in najdbo prijavijo centru za obveščanje (112), ter poškodovane in oslabele ptice, ki jih sprejmemo na Kliniko za ptice, male sesalce in plazilce na Veterinarski fakulteti,” pojasnjuje vodja Nacionalnega referenčnega laboratorija za aviarno influenco pri veterinarski fakulteti dr. Brigita Slavec. V primerih povečanega pogina testirajo tudi druge vrste ptic. “Pri domači perutnini smo posebej pozorni na pogine v manjših rejah, ki jih lastniki prijavijo, ves čas pa spremljamo tudi stanje na večjih farmah in v vsakem primeru povečanega pogina, padcu nesnosti, zmanjšani porabi vode in krme ter kliničnih znakih (kot so živčni znaki, respiratorna obolenja ali driske) te jate testiramo,” pravi Slavec.
“Trenutno še ni podatkov, da bi se virus aviarne influence prenašal s človeka na človeka, prav tako je tveganje za okužbo s tem virusom pri ljudeh še vedno nizko,” pravi dr. Brigita Slavec in pojasni, da je število primerov okužb ljudi zelo nizko “glede na to, da je po svetu toliko primerov te bolezni pri domači perutnini.” Tudi v primeru izbruha pri minkih v Španiji ni prišlo do prenosa virusa na oskrbovalce teh živali, pravi Slavec, a kot zaskrbljujoč ocenjuje podatek, da se je virus prenašal med minki.
Pri tipu virusa, ki trenutno povzroča okužbe, je verjetnost prenosa iz prostoživečih živali na ljudi izjemno majhna, kljub temu je na mestu previdnost in ukrepanje v skladu s priporočili, pravijo na NIJZ. “Izjemno majhna verjetnost pomeni, da bi moral biti človek v res tesnem stiku z okuženo ptico. Tesen stik s prostoživečo ptico pomeni, da se je oseba ptice dotikala brez zaščitnih rokavic ali celo odstranjevala perje in notranje organe brez rokavic in zaščitne maske,” pravijo pri NIJZ
“Zaradi nepredvidljivosti virusov aviarne influence in ker ne vemo, kdaj se bodo pojavile mutacije, ki bodo omogočale širjenje virusa med ljudmi, moramo kot posamezniki narediti čim več zase in za svoje živali,” opozarja dr. Brigita Slavec. “To je, da upoštevamo priporočila UVHVVR in preprečimo vnos virusa v reje živali ter da se nezaščiteni ne dotikamo poginjenih in bolnih ptic.”
Meso in jajca
Bi se lahko človek okužil ob uživanju okuženih jajc ali perutninskega mesa? “Po mnenju Evropske agencije za varno hrano (EFSA) je tveganje za okužbo pri ljudeh zelo nizko,” pravi dr. Slavec. “Ker pa gre za sistemsko okužbo ptic, najdemo virus tudi v mesu in jajcih obolelih živali. Ker je virus zelo občutljiv na razkužila in visoko temperaturo, se z mesom in jajci ne moremo okužiti, če jih termično obdelamo,” pravi in svetuje, da ne pozabimo na umivanje rok pred in po pripravi hrane. “To ne velja samo za viruse ptičje gripe ampak tudi za preprečitev okužb z drugimi patogenimi mikroorganizmi, na primer salmonelami.”
Nas mora torej širjenje ptičje gripe med minki skrbeti v luči tveganja za ljudi? “Virus H5 ni dobro prilagojen ljudem,” pravi dr. Jim Lowe z Veterinarske fakultete univerze Illinois. Dejstvo, da se je virus pojavil na farmi minkov, ki so bili nameščeni v natrpanem prostoru, ni posebej presenetljivo in ni nujno razlog za preplah, pravi.
Minkom prilagojena različica virusa bi sicer lahko predstavljala večje potencialno tveganje za ljudi, se strinjajo znanstveniki. Toda prej kot vprašanja o zdravju ljudi to sproža vprašanja o tem, zakaj tovrstna reja živali za krzno v 21. stoletju sploh še obstaja.
“Bi morali zaradi okužbe med minki zganjati paniko? Ne,” je New York Timesu odgovorila veterinarska patologinja dr. Chrissy Eckstrand z washingtonske univerze. “Vendar, ali bi morali biti zato pozorni in pripravljeni? Mislim, da absolutno,” je poudarila.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje