“Še en primer, ko načelne in pogumne rešitve pokleknejo pod pritiski”

Slovenija 07. Mar 202422:05 > 08. Mar 2024 08:48 6 komentarjev
Fotografija je simbolična. (Foto: Žiga Živulovič jr. /BOBO)

Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU je ocenila, da poučevanje maternih jezikov otrok priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije ne deluje v korist slovenske države in njenih prebivalcev. Koalicija je člen v zakonu o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ, ki to uvaja, naposled črtala. Na mnenje komisije pa se je danes odzvalo 79 intelektualcev, ki so diametralno nasprotnega mnenja. Kasneje se je število še povečalo.

“Umik 5. a. člena, ki je postal predmet najbolj burnih političnih odzivov, je še en v vrsti neposrečenih poskusov kompromisa, dobro znanih iz zgodovine bojev za pravice manjšin – ko načelne in pogumne rešitve pokleknejo pod pritiski demagoških interpretacij in groženj z referendumi,” je v odzivu na izjavo Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU in koalicijski umik člena, ki bi uvedel poučevanje maternega jezika za otroke priseljencev iz bivše Jugoslavije, zapisala velika skupina slovenskih intelektualcev.

Izjavo je komisija v torek posredovala predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič, predsednici odbora za kulturo DZ Sari Žibrat, vodjem poslanskih skupin in medijem.

Podpisniki ocenjujejo, da je teza komisije, da “uvajanje poučevanja maternih jezikov otrok priseljencev iz držav nekdanje SFRJ v slovenskih osnovnih in srednjih šolah ne deluje v korist slovenski državi in njenim prebivalcem”, subjektivne narave, saj ne temelji na dejansko besedilo predlaganega – in zdaj črtanega – 5. a člena.

“… lahko z veliko hitrostjo pridobijo demagoški in ksenofobni ton”

“Ministrstvu, pristojnemu za vzgojo in izobraževanje, člen zgolj nalaga, naj spodbuja učenje maternega jezika in kulture za otroke pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, spodbuja sodelovanje javnih in zasebnih šol pri tem in ozavešča o možnostih za učenje,” so zapisali.

Ocenili so, da je pavšalna interpretacija dikcije zakonskega predloga sporna že v načelu, še posebej problematična pa postane ob upoštevanju družbenega konteksta. “Pavšalne kritike zakonskega predloga lahko z veliko hitrostjo pridobijo demagoški in ksenofobni ton,” so dodali in spomnili na oglas stranke NSi, v katerem sporočajo: “V Sloveniji govorimo slovensko! Naj tako tudi ostane”.

šolanje na domu
Fotografija je simbolična. (Foto: PROFIMEDIA)

Podpisniki izjave so v nadaljevanju kritični tudi do trditve komisije, da je predlagana zakonska ureditev “s pravnega stališča vprašljiva, s praktičnega pa vsaj na nekaterih področjih neizvedljiva”, saj da pri tem ne naslavljajo pravne argumentacije vlagateljev amandmaja.

Prav tako zavračajo tezo, da za “učence in dijake ne bi bilo dobro, da bi navidezno všečna rešitev tem istim učencem in dijakom oteževala usvajanje učne snovi, ki jo potrebujejo za pridobitev ustrezne izobrazbe in kakovostno vključevanje v slovensko družbo”.

Trdijo, da je takšna trditev v nasprotju tako z jezikoslovno teorijo kot empiričnimi raziskavami, ki kažejo, da razvijanje jezikovnih kompetenc v maternem jeziku olajšuje učenje slovenščine za novopriseljene učence, prispeva k njihovemu občutku sprejetosti in tako pozitivno vpliva na motivacijo za učenje jezika okolja in sodelovanje pri šolskem delu. Dodajajo, da pri otrocih, ki že odraščajo kot dvojezični, spodbujanje strukturiranega učenja enega izmed njihovih primarnih jezikov ne more ogroziti usvajanja učne snovi, ki poteka v slovenščini.

Med podpisniki veliko strokovnjakov za pedagogiko

“Diskurzivne strategije, s katerimi se ksenofobija preoblači v skrb za tiste, proti katerim je usmerjena, so znane tako iz preteklosti kot iz sedanjosti. Zato menimo, da bi komisija nedvomno ravnala preudarneje, če bi v duhu razsvetljenstva oceno o škodi ali dobrobiti izvrševanja manjšinskih pravic prepustila tistim, ki so pravic deležni,” še piše v izjavi. Poleg prvopodpisanega predstojnika Filozofskega inštituta ZRC SAZU Tadeja Trohe je med njimi veliko univerzitetnih profesorjev, predstavnikov inštitutov ter drugih organizacij.

Med drugim so med podpisniki tudi: dr. Ljubica Marjanovič Umek, dr. Oto Luthar, dr. Marko Stabej, dr. Igor Ž. Žagar, dr. Alenka Zupančič, dr. Klara Skubic Ermenc, dr. Peter Klepec, dr. Andreja Hočevar, dr. Mitja Velikonja, dr. Jernej Kaluža, dr. Dan Podjed, dr. Danijela Makovec Radovan, dr. Katja Jeznik, dr. Monika Kalin Golob, dr. Milica Antić Gaber, dr. Roman Kuhar, dr. Miran Komac, dr. Rajko Muršič … Med več kot 80 podpisniki se mnogi profesionalno ukvarjajo s pedagogiko, slovenskim jezikom, sociologijo …

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje