Poučevanje maternih jezikov otrok priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije ne deluje v korist slovenske države in njenih prebivalcev, menijo v Komisiji za slovenski jezik v javnosti pri SAZU. "Za učence in dijake ne bi bilo dobro, da bi jim navidezno všečna rešitev oteževala usvajanje učne snovi, ki jo potrebujejo za pridobitev ustrezne izobrazbe in kakovostno vključevanje v slovensko družbo," meni predsednica komisije Andreja Žele. Poučevanje maternih jezikov predvideva predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije.
Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU meni, da uvajanje poučevanja maternih jezikov otrok priseljencev iz držav nekdanje SFRJ v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, kot je predviden s predlaganim dopolnilom v drugi obravnavi zakona, ki ga danes obravnava DZ, ne deluje v korist slovenske države in njenih prebivalcev.
“Predlagana zakonska ureditev izobraževanja učencev in dijakov otrok priseljencev iz držav nekdanje SFRJ o njihovih jezikih in kulturah v slovenskih javnih šolah je s pravnega stališča vprašljiva, s praktičnega pa vsaj na nekaterih področjih neizvedljiva. Za učence in dijake ne bi bilo dobro, da bi navidezno všečna rešitev tem istim učencem in dijakom oteževala usvajanje učne snovi, ki jo potrebujejo za pridobitev ustrezne izobrazbe in kakovostno vključevanje v slovensko družbo,” je v izjavi zapisala predsednica komisije Andreja Žele.
Za kakršnokoli nadaljnjo razpravo je po mnenju komisije treba narediti temeljito analizo o izvedbenih postopkih ter o vsebinskih, kadrovskih, prostorskih, časovnih in finančnih posledicah predlaganega 5.a člena zakona.
Izjavo je Komisija za slovenski jezik v javnosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) potrdila na torkovi redni seji in jo med drugim naslovila na predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič in vodje poslanskih skupin.
Državni zbor danes obravnava predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije. Medtem ko v koaliciji menijo, da predlog krepi spoštovanje človekovih pravic in zagotavlja enakopravno integriranost novih manjšin v družbo, so v NSi vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma.
