Menu Item
Po lanskoletni zgodovinski suši usodo sadjarjev tudi letos krojijo vremenske razmere. Poleg nizkih temperatur v začetku aprila je bil maj tako moker kot že dolgo ne, kar sive lase povzroča sadjarjem. "Trudimo se, a imamo resne težave. Če bo šlo tako naprej, bo pridelek četrtinski. Slabo," je za N1 opisal sadjar iz Posavja. Kaj bo torej s sadjem, kakšna bo letina?
Letošnji maj je bil tako moker in mrzel kot že dolgo ne. Vremensko slaba pomlad pa je precej škode že povzročila v kmetijstvu. Poleg prekmurskih kmetov, ki pridelujejo buče in pravijo, da je vzniknilo le deset odstotkov buč, se za glave držijo tudi sadjarji, ki napovedujejo skromen pridelek.
“Že se kaže škoda z začetka aprila, ko so bile temperature zjutraj osem dni zapored pod ničlo. To niso bile ekstremno nizke temperature, a se zdaj, ko drevesa spuščajo plodove, nakazuje, da bo pridelek zelo pičel. Vprašljiva pa bo tudi kakovost. Zdaj pa še to deževje,” je za N1 svoje skrbi opisal posavski sadjar Boris Orešek, ki obdeluje 3,5 hektarja jablan.
“Če bo šlo tako naprej, bo pridelek četrtinski. Slabo,” je povedal in dodal, da tudi pridelovalce koščičarjev skrbi, da bo pridelek slab.
Zaradi obilnega dežja lahko sadjarji pričakujejo tudi močan napad bolezni. “Ker je dež na dež, bomo sadovnjake med delom dobesedno razorali. Trudimo se, a imamo resne težave,” je dejal Orešek. Poleg tega ne vedo, kaj bo prineslo poletje. “Če na površinah, ki jih obdelujemo, ne bi imeli protitočne mreže, bi sadovnjak gotovo prepolovili,” je svoje dvome ubesedil Orešek.
Podobno pravijo sadjarji v Brdih in Vipavski dolini, kjer zaradi mokre pomladi napovedujejo skromno letino češenj. “Izpad zgodnjih sort je približno 50-odstoten. Prve sorte so popokane zaradi dežja, veliko škodo je povzročila tudi burja, češnje so zaradi nje obtolčene,” je pred dnevi za STA povedal predsednik Združenja sadjarjev Brda Radovan Jelina.
Pridelek bo močno podpovprečen
Ali bomo letos imeli kaj sadja? Po besedah dr. Mateja Stoparja, raziskovalca s področja sadjarstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije, bo letošnji pridelek sadja podpovprečen ali močno podpovprečen. “Trenutna ocena še ni možna, lahko pa to na splošno predvidevamo,” je povedal.
Na pridelek po njegovih besedah vplivajo tudi temperaturna nihanja v lanskem letu.
Po navedbah dr. Mateja Stoparja so letos najbolj na udaru pečkarji (jabolka, hruške, kutine), koščičarji (slive, češnje, marelice, breskve), lupinarji (orehi, lešniki, kostanji) in jagodičje (jagode, borovnice, ribez, maline).
“Prav neugodne vremenske razmere so tako v zadnjih letih kot tudi letos bistveni vzrok nizkih pričakovanih pridelkov. Zadnjih sedem let smo sadjarji utrpeli pet pozebnih dogodkov, od tega dve katastrofalni pozebi, dogajale pa so se še suše, lanska je bila katastrofalna,” je povedal Stopar in dodal, da tako tudi v nekaterih namakanih sadovnjakih niso imeli na voljo dovolj vode za potrebe dreves, ponekod so sadovnjake podirale tudi nevihte z orkanskim vetrom.
Letos se srečujemo s slabšim cvetnim nastavkom, ki ga je letos poleg sicer naravnih dejavnikov – izmenične rodnosti pri pečkarjih – povzročila tudi dolgotrajna suša v preteklem letu. Po njegovih navedbah se namreč v preteklem letu formira cvetno brstje za naslednjo sezono.
“Letos je nato v sadovnjakih že z ne najboljšim cvetnim nastavkom sledila najprej delna pozeba, ki je bila v nekaterih regijah hujša, nato pa še slaba oplodnja zaradi dolgotrajnega deževja tako rekoč celotno dobo cvetenja dreves.”
Kot je razložil strokovnjak, je najpomembnejše prav obdobje cvetenja. “Ampak če ni cvetov, ni plodičev in kasneje ne razvijajočih se plodov,” je sklenil Stopar.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje