Na prekmurskih ravnicah bi zdaj že morale rasti buče, ki se uporabljajo za bučno olje, a so kmete maja pričakala le prazna polja. Bučno seme letos enostavno ni vzklilo, v nič pa je šlo več kot tisoč hektarjev njiv. Slovenskih buč bo letos občutno manj, dražje bo tudi olje. Zakaj semena letos niso vzklila? Je bilo krivo deževno in hladno vreme ali seme? Kakšna je škoda?
Med prekmurskimi kmeti, ki so letos spomladi posejali buče za pridelavo olja, vlada veliko nezadovoljstvo. Vzniknilo je namreč le okoli deset odstotkov buč, najbolj prizadeta pa je ravno hibridna vrsta rustikal, ki je pri nas najbolj razširjena.
Po navedbah pomurskega časnika Vestnik je šlo v nič več kot tisoč hektarjev njiv. Za primerjavo, zgolj en hektar je primerljiv z notranjo površino standardne atletske steze, tisoč hektarjev pa znaša približno sedemdeset odstotkov površine Murske Sobote.
Štefan Kranjec, ki je v Pomurju zastopnik avstrijskega podjetja RWA Slovenija, ki dobavlja omenjeno seme, za N1 razlaga, da imamo v Sloveniji skoraj 4.000 hektarjev oljnih buč, od tega se je kar za polovico prodal hibrid rustikal. “Podobno je v Avstriji, kjer je tega hibrida še več. Imajo pa tudi desetkrat več buč kot mi in enake težave,” pojasni.
Kaj je šlo narobe?
Kranjec pove, da je za trenutne težave krivih več dejavnikov, kot prvega pa izpostavlja spremembe na področju uporabe fitofarmacevtskih sredstev. “Do lani so bila na semenu dovoljena fitofarmacevtska sredstva, ki so letos prepovedana. Seme je bilo v preteklosti namreč razkuženo s kontaktnim in sistemičnim pripravkom, od januarja pa je na voljo samo kontaktni (Sodišče EU je sistemičnega prepovedalo, op. a.). Torej se je namesto dveh uporabljal en pripravek. Zraven tega so letos prisotne še slabe vremenske razmere. Avstrijci nam pravijo, da v zadnjih tridesetih letih tako težkih razmer za vznik še ni bilo. To je trajalo od 15. aprila in do nedavnega, ko je bilo deževje stalnica, obenem so bile tudi mrzle noči. Vse skupaj je povzročilo, da buče ne vznikajo,” razlaga, ob tem pa dodaja, da zapisano velja predvsem za buče, ki so bile sejane aprila, medtem ko se je stanje maja nekoliko izboljšalo.
Kmetje so se s težavami najprej seznanili na terenu, saj so bile njive praktično brez poganjkov, za tem pa so prejeli še uraden dopis dobavitelja. Ta poroča o enakih ugotovitvah, kot jih navaja Kranjec, kar pa kmetov ni pomirilo.
“To je samo izgovor,” pravi mladi kmet iz Tešanovcev Dejan Küčan. “Pravijo nam, da je bilo od sredine aprila do sredine maja najdaljše obdobje deževnega in hladnega vremena, ampak mi smo že prejšnja leta sejali buče v podobnih vremenskih razmerah. Zgodilo se je, da je po setvi njivo zalilo, pa so buče vseeno vzklile. Tokrat nismo prejeli agrotehnoloških navodil, kako sejati seme, kakšna vlaga in temperatura morata biti, koliko dežja je lahko pred setvijo in po njej. Tega ni nihče povedal. Vreme je samo izgovor,” je prepričan, ob tem pa prst uperja v politiko, ki jo vodi Bruselj. Kot glavni razlog za slabo letino namreč izpostavlja prepoved enega od pripravkov za zaščito.
“Pri nas smo bolj papeški od papeža”
Na družinski kmetiji v Tešanovcih, ki ima 13,5 hektarja njiv, tako trdijo, da velik del odgovornosti za nastale težave nosi Evropska unija, ki si po besedah Küčana prizadeva za razpolovitev aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih v posameznih državah. “Težava je, da ima sosednja Avstrija registriranih 500 aktivnih snovi, Slovenija pa že zdaj 200. Pri nas smo bolj papeški od papeža in bomo ob morebitni prepolovitvi šli na 100, Avstrijci pa na 250. Morali bi počakati, da se nam približajo, saj smo že zdaj zelo ekološki na tem področju,” je prepričan.
Podobno priznava tudi Štefan Kranjec. Ta navaja celo letošnje primere, ko so kmetje sejali z lanskim semenom, ki je bilo še vedno zaščiteno z dvema pripravkoma. “To je brez težav vzniknilo. Lani je bil nanesen pripravek metalaxyl-M, ki ga letos ni bilo na semenu, ker enostavno ni bil dovoljen, saj ga je Bruselj prepovedal. Delalo se je s tem, kar je ostalo. Žal je bil na voljo samo en pripravek, nič več.”
Kranjec razume, da so kmetje nezadovoljni, ne nazadnje ima tudi sam posejanih 12 hektarjev buč in enako težavo. Vendar pri tem poudarja, da je bilo seme na papirju kalivo; izvidi so kazali na 96- in 95-odstotno kalivost. “V laboratorijih je vse v redu, v teh vremenskih razmerah pa ne. Če bi bile razmere idealne, bi seme tudi letos vzniknilo,” je jasen zastopnik, ki zdaj rešuje reklamacije za območje Pomurja.
Kmetom ostanejo tožbe in še ena setev
Razmere dodatno zakomplicira dejstvo, da je dobavitelj RWA seme pripeljal iz Avstrije in ga deklariral. V Sloveniji vsebine niso prepakirali, ob tem pa Štefan Kranjec pravi, da so delali po predpisih. “Bilo je deklarirano, imelo je izvid, ustrezne kalivosti in tako naprej.”
In kaj bodo storili kmetje? Dejan Küčan pravi, da je za ponovno sajenje buč prepozno, prav tako pa še vedno nimajo semena, ki bi bilo takšno kot leto prej. “Spet bi moral za enaka semena vložiti 250 evrov za hektar njive, ob tem pa ne vem, ali bo vzklilo. V to se ne bom podal. Njivo bom preoral in na parcelah, kjer lani ni bilo koruze, tam posadil to, na preostalih pa sojo.”
Kot še pojasni, bodo šli s tožbo zdaj do svojih prodajalcev, ki so večinsko zadruge. Ta se bo morala obrniti na slovenskega uvoznika, ta pa naprej do semenarske hiše.
Olje bo letos verjetno dražje
Küčan pojasni tudi, da na hektar njive dobi 1.500 kilogramov semena, kar mu da približno 500 litrov olja. Ob svojih površinah ocenjuje, da bo izpad prometa znašal okoli 8.000 evrov.
Na kmetiji v Tešanovcih medtem za Vestnik pravijo še, da se bo jeseni marsikdo spoprijemal s primanjkljajem, zato bodo bučna semena letos dražja, dražje pa bo tudi olje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje