Menu Item
Ime škofa Andreja Sajeta je zdaj dokončno oprano. Niti policija in tožilstvo niti urad za preprečevanje pranja denarja in Furs niso dokazali sumov iz anonimke spomladi leta 2022, ki je Sajetu očitala davčno utajo. A avtorji anonimke so bili vztrajni. Na urad za preprečevanje pranja denarja so jo v zadnjih izdihljajih tretje Janševe vlade in mandata Damjana Žuglja poslali ne enkrat, pač pa kar dvakrat. Glavne operativce serijskega brskanja po bančnih računih, tudi Sajetovih, medtem čaka vabilo na jutrišnje zaslišanje pred preiskovalno komisijo državnega zbora.
Finančna uprava (Furs) je 9. maja izdala odločbo, da je novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje pravilno prijavil prihodke, ki jih je prejel v krško-celovški škofiji. “Furs nepravilnosti pri plačevanju dohodnine in davkov ni ugotovil. S tem je zame zadeva zaključena in tudi dokončno pojasnjena,” je ob tem Slovenski tiskovni agenciji sporočil Saje.
Gre za očitke iz anonimke spomladi leta 2022, ki je bila spisana v nemškem jeziku, škofu Sajetu pa je očitala sum storitve kaznivega dejanja davčne utaje in davčne kršitve, ker da v času, ko je bil duhovni pomočnik v Selah in Bajdišah na avstrijskem Koroškem, svojih takratnih prihodkov ni pravilno prijavil slovenskim organom.
Spomladi 2022 je bil spopad med klerikalno in liberalno strujo v slovenski Rimskokatoliški cerkvi na vrhuncu. Andrej Saje pooseblja mlajšo, liberalno strujo s podporo papeža Frančiška. Na dan molitve za žrtve spolnega nasilja se je Saje v imenu Cerkve na Slovenskem žrtvam spolnih zlorab opravičil; zagovarja stališče, da se je o tem zlu, kot mu pravi, treba pogovarjati.
Saje tudi na glas razmišlja o odpravi obveznega celibata in zagovarja transparentno poslovanje Katoliške cerkve, kar leti predvsem na ljubljansko nadškofijo in njeno podjetje za upravljanje cerkvenih gozdov, ki ga je v Slovenijo lani prišel preverjat posebni papežev odposlanec.
Ta cerkveni razkol naj bi bil tudi razlog, da so Sajeta pred leti umaknili na položaj pomožnega duhovnika na avstrijsko Koroško, čemur je potem spomladi 2022, ko so tekli tudi zadnji tedni tretje vlade Janeza Janše, sledila še anonimka. Avtorji so jo poslali policiji, finančni upravi, uradu za preprečevanje pranja denarja, ki ga je takrat vodil Damijan Žugelj, pa celo dvakrat.
Bančni računi škofa Sajeta – zadnja operacija Damjana Žuglja
Na urad za preprečevanje pranja denarja, ki je v času Žuglja serijsko brskal po bančnih računih zgolj na podlagi kratkih anonimk, je anonimka o Sajetu prispela okoli 10. maja 2022, kar je tri tedne pred nastopom nove vlade, ki je Žuglja s položaja razrešila že na svoji prvi seji 1. junija 2022.
Najprej je anonimko dobil v roke uslužbenec urada, ki je pet dni kasneje, torej 15. maja, predlagal takojšnje zaprtje tega primera; torej brez brskanja po Sajetovih računih, ker da je to kvečjemu stvar za Furs.
Toda tri dni po tem, 18. maja, je ta ista anonimka zoper Sajeta na urad prispela še enkrat. Kako je anonimnež lahko vedel, da urad anonimke v prvem poskusu ni ‘zagrabil’? Skoraj hkrati s tem pa so na uradu prejeli še vprašanje Fursa, ali se urad z zadevo Saje ukvarja.
Temu je sledila diametralno nasprotna odločitev od tiste izpred dveh tednov. Urad je 30. maja 2022, to je dva dni pred nastopom nove vlade in razrešitvijo Žuglja, zadevo Saje vendarle odprl. A jo je tokrat dodelil, kot smo na N1 že razkrili, uslužbenki sektorja za sumljive transakcije Petri Zakrajšek, ki je tudi dolgoletna in aktivna članica stranke SDS iz Grosuplja.
Petra Zakrajšek je takoj sprožila brskanje po Sajetovih računih in ti podatki so na urad tudi prišli. A glede na to, da naj bi preiskovali čas Sajetovega službovanja v Avstriji, bi se lahko v sledenju denarnim tokovom obrnili tudi na pristojne organe v Avstriji. Tega niso storili, kar bi lahko nakazovalo, da preverba očitkov v anonimki sploh ni bila njihov glavni cilj.
Damjana Žuglja, Petro Zakrajšek in Simono Kaučič čaka vabilo
Anonimka zoper Sajeta je avgusta 2022 nato prišla še v javnost. Takrat je Saje dejal, da lahko z “gotovostjo zatrdi, da očitanega kaznivega dejanja ni storil”, ker je zaslužil le “nekaj odstotkov zneska”, ki je prag za prijavo slovenskim davčnim organom. Ta prag je 50.000 evrov.
Zdaj je jasno, da je imel prav. Furs je “preiskavo Saje” zaključil in sumov v anonimki ni potrdil. Policija in specializirano državno tožilstvo pa sta anonimno ovadbo zoper Sajeta kot neutemeljeno zavrgla že pred meseci. Primer je zaprl tudi urad za preprečevanje pranja denarja.
Damjan Žugelj, Petra Zakrajšek, članica SDS, ki je na uradu ni več od oktobra 2022, ter Simona Kaučič, ki je na zadnjih lokalnih volitvah kandidirala na listi SDS, v času Žuglja pa je na uradu vodila sektor za sumljive transakcije, pa so jutri povabljeni na zaslišanje pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov.
Ali so vabila prevzeli in pridejo, v tem trenutku še ni znano.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje