Kako so na uradu za preprečevanje pranja denarja v času Damjana Žuglja v zadnjih izdihljajih pred prihodom nove vlade preiskavo bančnega računa škofa Andreja Sajeta dodelili dolgoletni in aktivni članici stranke SDS, ki prihaja iz trdnjave takrat še vladajoče, danes pa največje opozicijske stranke? In v kateri državi se je vsega osem dni po razrešitvi s položaja pojavilo novo Žugljevo podjetje?
Medijsko razkritje, da je urad za preprečevanje pranja denarja v času tretje vlade Janeza Janše, ko je urad vodil Damjan Žugelj, sprožil tudi brskanje po bančnem računu novomeškega škofa in predsednika Slovenske škofovske konference, je bilo za splošno javnost veliko presenečenje.
Za škofa Andreja Sajeta pa po informacijah N1 velik šok.
“Bil je razočaran in zelo prizadet,” pripovedujejo dolgoletni znanci Sajeta, ki nekaj tednov po tem razkritju dopust v hribih preživlja skorajda povsem odklopljeno od sveta.
Celo Damijan Žugelj ne zanika, da je urad zoper Sajeta sprožil preiskavo njegovega bančnega računa oziroma tako imenovano operativno analizo. Na vprašanje N1, ali lahko to potrdi, je odgovoril, da konkretnih primerov ne sme komentirati, saj gre za informacije, ki so na uradu strogo varovana skrivnost.
A med drugim je Žugelj dodal tudi: “Pranje denarja ne pozna položajev, funkcij in posvečenih, zato nikjer na svetu ni zakonske imunitete za politike, škofe, javne osebnosti, novinarje …”
Problem afere Žugelj seveda ni v tem, da bi moral imeti kdorkoli imuniteto. Pač pa gre že od majskih razkritij v medijih, tudi na N1, za resne sume, da se je z obsežnim brskanjem po bančnih računih na podlagi kratkih anonimk, ki jih nihče ni niti premislil, v času tretje Janševe vlade na uradu zgodila (politična) zloraba te državne institucije. Tudi za ceno serijskega invazivnega vdiranja v zasebnost.
Ne enkrat, kar dvakrat in drugič v prave roke
Tudi pridobivanje podatkov z bančnega računa škofa Sajeta je sprožila anonimka. Lansko pomlad so jo prejeli policija, finančna uprava in urad za preprečevanje pranja denarja.
Napisana je bila v nemškem jeziku, škofu Sajetu je očitala sum storitve kaznivega dejanja davčne utaje in davčne kršitve, ker da Saje v času, ko je bil duhovni pomočnik v Selah in Bajdišah na avstrijskem Koroškem, svojih takratnih prihodkov ni pravilno prijavil slovenskim organom.
Avgusta lani se je ta anonimka pojavila tudi v javnosti, Saje pa je takrat pojasnil, da lahko z “gotovostjo zatrdi, da očitanega kaznivega dejanja ni storil”, ker je zaslužil le “nekaj odstotkov zneska”, ki je prag za prijavo slovenskim davčnim organom. Ta prag je 50.000 evrov.
Kot je razkril portal Necenzurirano, ki je tudi prvi poročal o ‘operaciji Saje’, sta to kasneje potrdila tudi finančna uprava in specializirano državno tožilstvo, saj sta anonimno ovadbo zoper Sajeta zavrgla kot neutemeljeno.
Urad pa jo je vzel tako resno, da so se maja lani, to je v zadnjih treh tednih Žugljevega mandata in Janševe vlade, z anonimko zoper Sajeta ukvarjali ne enkrat, pač pa kar dvakrat.
Žuglja je Golobova vlada razrešila na svoji prvi seji 1. junija lani. Tri tedne pred tem je anonimka o Sajetu prispela na urad. To je bilo okoli 10. maja.
Najprej jo je v roke dobil uslužbenec, ki je pet dni kasneje predlagal takojšnje zaprtje tega primera, torej brez brskanja po Sajetovem računu, ker da je to kvečjemu stvar za Furs.
A je vsega tri dni po tem, 18. maja, isti anonimni pošiljatelj na urad še enkrat poslal to isto anonimko zoper Sajeta, kar je sprožilo vprašanje, kako je anonimnež lahko vedel, da urad anonimke v prvem poskusu ni ‘zagrabil’. Po tem je urad dobil še pismo Fursa, ki ga je tedaj še vodil Ivan Simič. Zanimalo jih je, ali se urad z zadevo Saje ukvarja.
Nato je sledila diametralno nasprotna odločitev od tiste izpred dveh tednov. Urad je 30. maja, to je dva dni pred nastopom nove vlade in Žugljevo razrešitvijo, zadevo Saje vendarle odprl. In jo dodelil drugemu človeku, in sicer po informacijah N1 uslužbenki sektorja za sumljive transakcije Petri Zakrajšek, ki je tudi dolgoletna in zelo aktivna članica stranke SDS.
Kdo je Petra Zakrajšek?
Petra Zakrajšek prihaja iz ene od trdnjav stranke SDS, iz Grosuplja, kjer na parlamentarnih volitvah kandidira tudi predsednik stranke Janez Janša. Od leta 2010 dalje je bila trikrat zapored na listi SDS izvoljena v grosupeljski občinski svet.
Kot kaže spodnji posnetek zaslona, kjer Petra Zakrajšek sedi zraven Janeza Janše, na njegovi levi strani, se v imenu stranke udeležuje tudi predvolilnih soočenj.
V preteklosti je bila predsednica grosupeljskega podmladka stranke, kasneje še podpredsednica občinskega odbora SDS Grosuplje. Leta 2019 je v grosupeljski občini, ki jo vodi župan iz stranke SDS, postala direktorica občinskega Zavoda za turizem.
Na urad je prišla v času Žuglja, oktobra 2021, in je tam ostala še dobre tri mesece po njegovi razrešitvi, vse do oktobra 2022, ko so jo skupaj s še petimi sodelavci odpustili.
Ves čas njenega službovanja na uradu je bila tudi občinska svetnica SDS v Grosuplju, na zadnjih volitvah v državni svet leta 2022 tudi elektorica, iskanje podatkov s Sajetovega bančnega računa pa je sprožila takoj po tem, ko je na uradu to zadevo dobila v roke.
In podatki s Sajetovega računa so na urad tudi prišli. Količina pa je bila zajetna.
Po informacijah N1 namreč urad od banke, kjer ima Saje račun, ni zahteval podatkov z njegovega računa samo za obdobje, ki mu ga je očitala anonimka, pač pa vse transakcije od prvega dne njegovega odprtja bančnega računa.
In glede na to, da naj bi preiskovali čas Sajetovega službovanja v Avstriji, bi se lahko v sledenju denarnim tokovom obrnili tudi na pristojne organe v Avstriji. Tega niso storili, kar bi lahko nakazovalo, da je bil ključni in glavni cilj te operacije zbrati občutljive osebne podatke o Sajetu, ne pa preverba sumov kaznivih dejanj, navedenih v anonimki.
Možnost zlorab še bistveno večja, kot smo vedeli do zdaj
Petra Zakrajšek na konkretna vprašanja N1 o svoji vlogi v zadevi Saje ni odgovorila. Poudarila je, da tega ne more storiti, ker je zavezana varovanju tajnih podatkov, in opozorila, da je tako posredovanje kot objavljanje tajnih podatkov kaznivo dejanje. Prav to isto je že večkrat, pa tudi tokrat v svojih odgovorih za N1 poudaril Žugelj, ki vztraja, da je urad deloval avtonomno in zakonito.
Slednje že nekaj časa preverjajo kriminalisti NPU, ki preiskujejo, ali je Žugelj zlorabil svoj položaj, in skušajo ugotoviti, ali so enormne količine podatkov z bančnih računov številnih Slovencev, med njimi tudi medijskih lastnikov, medijskih direktorjev, urednikov, novinarjev … ki niso pokazali nič kaznivega, lahko pa so pokazali kaj (politično) zanimivega, z urada v času tretje Janševe vlade odtekali še kam drugam.
Namreč zajemanje podatkov z bančnih računov od prvega dne odprtja računa dalje je bila po naših informacijah tudi sicer metoda urada v času Damjana Žuglja, kar pomeni, da so podjetja in fizične osebe, ki so jim prečesavali bančne račune, gledali tudi za 15, 20 ali še več let nazaj.
To je le še ena v vrsti Žugljevih ‘edinstvenih’ praks, obenem pa to tudi pomeni, da je bila možnost zlorab še bistveno večja, kot smo vedeli do zdaj.
Sajeta naj bi še zlasti prizadelo to, da mu je anonimka očitala tudi mondeni slog življenja, ker je po besedah ljudi, ki ga dobro poznajo, ravno obratno.
Prav Saje je med slovenskimi škofi za razliko od kakšnega drugega visokega cerkvenega dostojanstvenika znan kot preprost in asketski, pripovedujejo njegovi dolgoletni prijatelji.
Je pa škof in predsednik Slovenske škofovske konference, ki se je na dan molitve za žrtve spolnega nasilja v imenu Cerkve na Slovenskem žrtvam spolnih zlorab opravičil, ki zagovarja stališče, da se je o tem zlu, kot mu pravi, treba pogovarjati, ki zaradi spolnih zlorab v javnosti na glas razmišlja tudi o odpravi obveznega celibata in ki zagovarja transparentno poslovanje Katoliške cerkve, kar leti predvsem na ljubljansko nadškofijo in njeno podjetje za upravljanje s cerkvenimi gozdovi, ki ga je v Slovenijo pred nekaj meseci prišel preverjati posebni papežev odposlanec iz tujine.
Ljubljansko nadškofijo vodi nadškof metropolit Stanislav Zore, ki skupaj s kardinalom Francem Rodetom velja za enega najpomembnejših predstavnikov tako imenovane klerikalne linije, ki se v Cerkvi za prevlado spopada z mlajšo, liberalnejšo strujo.
To linijo pa poleg celjskega škofa Maksimilijana Matjaža pooseblja prav Saje, imela pa naj bi tudi podporo papeža, ki se zavzema za duhovništvo, ki naj bo manj aristokratsko in bližje ljudem.
Za razmerje moči med cerkvenimi klerikalci in liberalci je lahko pomembno tudi to, kdo bo po aferi Rupnik novi škof v Kopru.
Ta cerkveni razkol naj bi bil tudi razlog, da so Sajeta, ki je danes s podporo papeža Frančiška novomeški škof in predsednik najvišje ustanove Rimskokatoliške cerkve pri nas (Slovenske škofovske konference), pred leti umaknili na položaj pomožnega duhovnika na avstrijsko Koroško, čemur je potem lani sledila še anonimka.
Pred Sajetom je bil predsednik Slovenske škofovske konference ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, v zelo dobrih odnosih predvsem s klerikalnim blokom v Katoliški cerkvi pa naj bi bil tudi vrh stranke SDS, iz katere prihaja zdaj že nekdanja uslužbenka urada, ki je preverbo Sajetovega bančnega računa sprožila.
Uradne potrditve nekaterih neuradnih informacij, da je Janez Janša takoj po medijskem razkritju ‘operacije Saje’ iskal stik s Sajetom in skušal zadevo pomiriti, pa za zdaj ni.
Zadevo Iskreni je na urad poslala KPK
V zadnjih dneh so zaokrožile tudi informacije, da se je urad pod vodstvom Žuglja lotil tudi Zavoda Iskreni, ki je blizu Novi Sloveniji Mateja Tonina, koalicijski partnerici v tretji Janševi vladi. Kot pravi ustanovitelj in direktor zavoda Igor Vovk, skušajo na banki preveriti, ali je kakšna državna institucija res brskala tudi po njihovem bančnem računu. Po informacijah N1 je zadevo Iskreni na urad poslala KPK, po tem, ko je prejela anonimno prijavo. Ta se ni nanašala na razpis, na katerem so Iskreni v času ministrovanja Janeza Ciglerja Kralja dobili 130.000 evrov z ministrstva za delo, pač je šlo za očitke o financiranju zavoda, ki jih je Toninu na Twitterju zapisal avtor anonimnega profila. Po naših informacijah urad v zadevi Iskreni preiskave ni odprl.
Tokratni Žugljev umik v tujino je še posebej zanimiv
Po vseh razpoložljivih informacijah N1 o tem, komu vse je na podlagi anonimk Žugljev urad prečesaval bančne račune – v naslednjem tednu bomo razkrili še en primer – je tako rekoč že jasno, da se bo kot primer daleč najbolj obsežnega in zelo spornega brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije zapisal primer Dragan Šolak.
Afera Žugelj, ki se je je prijelo ime slovenski Watergate, je prav po objavi primera Šolak sprožila tudi val zahtev bankam za izpiske vpogledov v bančne račune. Ljudje so se namreč začeli spraševati, ali je urad nepooblaščeno brskal tudi po njihovih bančnih računih.
Spodaj je primer komitenta NLB, ki mu je banka v začetku junija morala odgovoriti, da zaradi povečanega števila zahtevkov podatkov ne bo mogla posredovati v sicer predvidenem roku.
Kot smo poročali maja, je Žugljev urad med 25. novembrom in 13. decembrom 2021 bankam v Sloveniji v sklopu ene same preiskave na podlagi anonimke, ki je štela 11 kratkih odstavkov, razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij.
Tudi v tem primeru so po naših informacijah zajemali podatke z bančnih računov od prvega dne odprtja računa dalje in ne samo za obdobje, ki ga je očitala anonimka.
Ta obsežna preiskava bančnih računov je manj kot leto dni kasneje propadla, saj je tožilstvo marca lani zavrglo kazensko ovadbo, ki sta jo v primeru Šolak podpisala Žugelj in Simičev namestnik na Fursu, prav tako član SDS, Simon Starček.
Ker pa je bil glavna tarča državni sovražnik številka ena srbskega predsednika Aleksandra Vučića, Dragan Šolak, v tem primeru obstaja še sum, da so bili pridobljeni podatki z bančnih računov v Sloveniji zbrani celo za politične potrebe tuje države.
Javno razkritje
Kot smo zapisali že maja, je Dragan Šolak srbski poslovnež, milijarder, čigar številna podjetja delujejo v več državah Zahodnega Balkana, Evropske unije in v Združenem kraljestvu. Je solastnik skupine United, ki ima več podjetij tudi v Sloveniji. Javnosti so najbolj znani Telemach, Shoppster, Sportklub in tudi portal, ki ga berete – torej N1 Slovenija. Med fizičnimi osebami, katerih osebni bančni račun je Žugljev urad prečesal, sem tudi Katja Šeruga. Sem direktorica slovenskega podjetja Adria News Production, ki je bilo prav tako pregledano in je v lasti Šolakove skupine United. Sem tudi urednica N1 Slovenija in že več kot 25 let novinarka. Obenem sem tudi avtorica tega članka. Moj osebni bančni račun je urad v času Žuglja pregledal, ovadili me niso, tudi podjetja ne. Glede na informacije, da je Žugljev urad zajemal podatke z bančnih računov od odprtja računa dalje, pa je zdaj jasno, da me niso pregledovali “le” kot direktorico podjetja, kar sem od januarja 2021, pač pa so pregledovali tudi čas, ko sem bila v drugih slovenskih medijih novinarka in kasneje urednica, saj sem račun pri banki, kjer sem komitentka, odprla leta 2006.
Namigovanja, da naj bi se z Vučićem pred volitvami, ki so bile v obeh državah aprila 2022, dogovorila za zbiranje in izmenjavo potencialno vročih informacij o svojih nasprotnikih (Janša o Robertu Golobu oziroma o balkanskih poslih Gen-I, Vučić pa o Šolaku in srbski opoziciji), je Janša maja za N1 odločno zavrnil.
Tako kot je Žugelj za N1 odločno zavrnil, da bi pridobljene podatke z bančnih računov pošiljal komurkoli izven Slovenije. Se mu pa vzorec prihodov v Slovenijo in odhodov iz države ponavlja.
V času prve Janševe vlade je bil tudi direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev, kar je bila zaradi takoimenovane vladne vojne s tajkuni pomembna funkcija. Ko je vlada mandat končala, se je umaknil in sčasoma začel živeti in poslovati na Hrvaškem.
V Slovenijo se je spet vrnil času tretje Janševe vlade, ko je prevzel vodenje urada. Ko ga je 1. junija lani Golobova vlada razrešila, se je znova umaknil v tujino.
A tokrat je vsega osem dni po razrešitvi sprejel zelo zanimivo odločitev.
Žugelj za N1 pravi, da “ne zdrži resnega komentarja”, toda podatki iz srbskih javno dostopnih registrov kažejo, da je 9. junija lani odprl podjetje z imenom Axisdamm Advisory, in to prav v Beogradu. Odprl ga je na naslovu, kjer ima že nekaj časa v srbski prestolnici tudi stanovanje.
Stavba v Beogradu, kjer ima Damjan Žugelj stanovanje in registrirano podjetje:
Poleg beograjskega stanovanja je v postopku varnostnega preverjanja, s katerim je v Sloveniji dobil dostop do strogo tajnih podatkov, po naših podatkih prijavil še stanovanje v Ljubljani, stanovanje v Zagrebu in stanovanje v hrvaškem Samoboru.
Sklicevanje na pravico do zasebnosti
Kako je stanovanje v Beogradu pridobil in od koga, Žugelj za N1 ni želel pojasniti. Ti podatki iz srbskega registra nepremičnin namreč niso razvidni.
Prav presenetljivo pa je, da Žugelj v odgovoru na to vprašanje pravi, da je “zasebnost varovana temeljna pravica in svoboščina”, pri čemer je kot direktor urada na podlagi kratkih anonimk brskal po številnih bančnih računih, in to od dne, ko so jih ljudje odprli. Kar je še bolj invazivno vdiranje v človekovo zasebnost, kot smo že tako mislili.
A kar se vidi iz srbskih registrov, je, da je Žugljevo beograjsko stanovanje prosto vseh bremen. In da ima njegovo novo beograjsko podjetje račun pri Poštarski štedionici, ki je banka v srbski državni lasti.
Tudi tega, zakaj je odprl podjetje v Beogradu in s čim konkretno se bo ukvarjalo, Žugelj ni pojasnil. Registrirano pa je za opravljanje svetovalnih storitev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje