Analiza po volitvah: kaj je pokazalo glasovanje? (VIDEO)

Polfinale predsedniške tekme je za nami, čez tri tedne sledi še veliki finale, drugi krog, v katerem se bosta pomerila Anže Logar, ki je zbral skoraj 34-odstotno podporo, in Nataša Pirc Musar, za katero je glasovalo nekaj manj kot 27 odstotkov volilk in volilcev. Kaj se je v nedeljo pravzaprav zgodilo, kdo je v tej bitki interpretacij pravi zmagovalec, kaj bo odločalo v drugem krogu? V tokratni oddaji N1 STUDIO je bil gost Andraž Zorko, ustanovitelj in partner v družbi Valicon.

Na nedeljskih predsedniških volitvah sta se v drugi krog uvrstila Anže Logar, ki je dobil 33,96-odstotno podporo, in Nataša Pirc Musar, ki so ji volilci namenili 26,86 odstotka glasov. Najmanj glasov je dobil kandidat Levice Miha Kordiš, ki se je z 2,80 odstotka glasov uvrstil na zadnje mesto med sedmimi kandidati.

Ustanovitelj in partner v družbi Valicon Andraž Zorko je v oddaji N1 STUDIO interpretiral volilni rezultat prvega kroga predsedniških volitev. “V današnji t. i. post-poll analizi smo anketirane, ki so včeraj volili, vprašali, koga so dejansko volili in ali je bil ta kandidat njihova prva izbira – to imenujemo ekspresivni glas. Izkazalo se je, da je bilo ravno pri Mihi Kordišu pa tudi Janezu Ciglerju Kralju, predvsem pa pri Vladimirju Prebiliču kar nekaj glasov, ki niso bili ekspresivni, ampak so bili namenski. To pomeni, da so se odločili za glas vpliva, kot temu rečemo. Podprli so enega od vodilnih treh kandidatov, ki so imeli realne možnosti za preboj v drugi krog, zato da njihov glas ne bi šel v nič,” je dosežene rezultate posameznih kandidatov komentiral Zorko.

O Logarjevem dosežku: To je najbolj pomenljiv rezultat zadnjih volitev

O tem, kaj se je v nedeljo pravzaprav zgodilo in ali je bilo klasično taktično glasovanje tokrat bolj izrazito na desnem polu, kjer je Anže Logar očitno pobral kar veliko glasov Nove Slovenije, je Zorko ocenil, da se je to zgodilo na obeh političnih polih. “Ko smo izračunali, kakšen bi bil rezultat tako Mihe Kordiša kot Ciglerja Kralja, bi bil ta tako rekoč enak ter bi bil blizu sedmih odstotkov, če bi se vsi volilci, ki jim ta kandidata predstavljata prvo izbiro, odločili zanju. Na obeh straneh se je to dogajalo. Moram pa poudariti, da tu ne gre za tisto klasično taktično glasovanje, kot smo ga vajeni z državnozborskih volitev, kjer so ta prehajanja predvsem v zadnjih dneh, ampak gre za ekspresivno prvo izbiro, ki se je zgodila že mogoče dva do tri tedne pred tem. Tako Cigler Kralj kot Kordiš sta bila v resnici izgubljena že pred tremi tedni in ne šele včeraj,” meni Zorko.

Prvouvrščeni Logar je sicer pri 51-odstotni volilni udeležbi zbral dobrih 12 tisoč glasov več kot njegova stranka SDS na aprilskih parlamentarnih volitvah, kjer pa je bila udeležba kar 71-odstotna. Zorko je Logarjev nedeljski dosežek ocenil za zelo zanimiv. “Mislim, da je to tudi najbolj pomenljiv rezultat zadnjih volitev. Udeležba je bila približno nekaj čez dve tretjini aprilske udeležbe. Anžetu Logarju pa je ob tej udeležbi uspelo zbrati 12 tisoč glasov več kot stranka, iz katere prihaja. To je zelo dober kazalnik tega, kaj pomeni radikalizacija te stranke v zadnjih letih. Zaradi tega ima tako omenjen domet, da tudi takrat, ko imamo tako rekoč rekordno volilno udeležbo, ne preseže svojega standardnega dometa, medtem ko je to Anžetu Logarju uspelo že v prvem krogu predsedniških volitev,” je pojasnil ustanovitelj družbe Valicon.

Logarjeva strankarska kolegica Romana Tomc, ki je leta 2017 prav tako kandidirala kot neodvisna kandidatka s podporo SDS, je imela na zadnjih predsedniških volitvah veliko hujšo konkurenco. Ob predsedniku Borutu Pahorju, ki je ponovno kandidiral, je bil tu še Marjan Šarec, ki je prvič nastopal v državni politiki. Tomc je takrat uspelo zbrati 13,7 odstotka glasov oziroma slabih 103 tisoč. Zorko pa je dejal, da so bili glasovi državljanov takrat bistveno bolj razpršeni.

“Kolikor se spomnim tiste kampanje, ni bilo tako aktivnega pristopa njene stranke. Bila je bolj ‘pro-forma’, kot pa, da bi si res želeli, da Romana Tomc pride v drugi krog. Mislim, da je bil takrat glavni cilj predvsem, da je boljša od Ljudmile Novak. Bil pa je tudi ‘trenutek Šarca’. Takrat se je pojavil na prizorišču z retoriko, da ni ne levi ne desni oziroma da je lahko eno in drugo, poleg tega, da smo imeli tudi predsednika Pahorja, ki je že takrat združeval glasove tudi z desne strani,” je pojasnil.

Logar je sicer v svoji predvolilni kampanji ubral drugačno taktiko, saj se je večinoma distanciral od stranke SDS. Je pa sinoči njegov štab obiskal prvak stranke Janez Janša, ki za javnost in medije ni želel spregovoriti. Ali je bila poteza, da v kampanji ne sodeluje in se nato pojavi v štabu, dobra, Zorko ocenjuje, da manj ko bo Janša sodeloval v tej kampanji, bolje bo za Logarja.

“Anže Logar je eden redkih, če ne celo edini iz te stranke, ki lahko preseže standardni krog volilcev SDS, kar je v nedeljo nedvomno tudi dokazal. Bolj ko se bo Janez Janša oglašal, in očitno se bo, ker se je oglasil že danes z neko retoriko, ki spominja na neko drugo retoriko, ki smo ji bili zadnje čase priča, slabše bo za Logarja. Namreč, ne zato, da mu ne bi uspelo pridobiti več drugih glasov. […] Škodovalo mu bo v tem smislu, da bo Janša s takšnim pristopom oziroma takšnimi izjavami aktiviral volilno bazo levo od sredine, ki bo takoj zaznala ta ‘anti Janša’ oziroma ‘anti SDS’ trenutek in prišla na volitve, čeprav Nataša Pirc Musar ni njihova prva, morda niti ne druga izbira. Ampak bodo s stisnjenimi zobmi to vseeno storili,” meni Zorko.

Zorko: Odstop Marte Kos je bila strateška napaka Gibanja Svoboda

Sicer pa so bile nedeljske volitve zanimive ne zgolj za desni politični pol, temveč tudi za levega. Predsednik vlade Robert Golob je tako vpričo vidno razočaranega Milana Brgleza razlagal, kako je zadovoljen, ker je zmagala leva sredina, in kako gre za ponovljen rezultat z aprilskih parlamentarnih volitev.

Ali je lahko Brglezov rezultat razumeti kot zaušnico premierju Golobu in vladi? “Če je bilo včeraj prevladujoče mnenje, da gre za kar velik poraz Milana Brgleza oziroma obeh vladajočih strank (Gibanje Svoboda, SD, op. a.), je bil eden od zaključkov tudi, da gre za kar velik poraz Roberta Goloba. Zato me te izjave ne presenečajo. Zgodbo je treba z njihovega vidika drugače obrniti. Lahko upajo, da bodo te izjave pozabljene. Ampak spomnimo – Gibanje Svoboda je imelo po mojem mnenju odlično kandidatko (Marto Kos, op. a.), ki bi bila lahko kos Pirc Musar, kar Milan Brglez očitno ni bil. Njen odstop je bil zagotovo strateška napaka, iz katere so se v Gibanju Svoboda nekako poskušali izvleči s podporo Brglezu, kar pa se je izkazalo za neke vrste dodatno napako. Združena podpora obeh strank je v primerjavi s podporo, ki so jo dobili na parlamentarnih volitvah, komaj na tretjini,” je predstavil Zorko.

Izkušena notranjepolitična novinarka N1 Meta Roglič je v svojem komentarju rezultata zapisala, da jo Golobovo izgovarjanje spominja na basen o lisici in kislem grozdju. Pa že pred tem je Nataši Pirc Musar in njenima podpornikoma – nekdanjima predsednikoma Milanu Kučanu in Danilu Türku – sporočal, da rušijo levo sredino in da potem zmagujejo mračne sile. Kot ključno napako Golobove stranke v tej predsedniški tekmi je Zorko izpostavil, da so dopustili, sprožili oziroma povzročili odstop Marte Kos. “Kos je bila po mojem mnenju res odlična kandidatka za predsedniško mesto,” je med drugim povedal.

Brglezov slabi rezultat na volitvah bi lahko po Zorkovih besedah pripisali kombinaciji neprepričljivih javnih nastopov in pozne vključitve v predsedniško tekmo. “Morda je nastopil preveč intelektualistično. Pravijo, da se v njem ves čas borita intelektualec in politik ter da se nikoli zares ne ve, kdo nastopa pred kamero. Določeni nastopi so bili videti tako, kot da bi mu podzavest narekovala, da bo vendarle ostal na neki drugi poziciji,” je dejal Zorko.

Zorko se na drugi strani strinja z oceno nekaterih analitikov, ki pravijo, da bi bil Vladimir Prebilič, če bi kampanja trajala še kakšna dva tedna, resen kandidat za drugi krog. “Imamo pa še en konkreten dokaz za to, in to je naša analiza, ki sem jo prej omenjal. Ekspresivni glasovi so se najbolj odrazili ravno pri njem. Če bi vsi volili njega kot prvo srčno izbiro, bi dosegel boljši rezultat, kot ga je dosegel Brglez. Uspelo bi mu priti celo na tretje mesto, pa vendar bi bil še kar precej daleč od Nataše Pirc Musar. Verjetnost uvrstitve v drugi krog je bila v resnici torej manjša, kot se zdi zdaj. Če pa bi seveda kampanja trajala vsaj še mesec, bi se morda kaj spremenilo,” je poudaril gost.

O izidih Ciglerja Kralja in Kordiša, ki sta se na volitvah uvrstila na predzadnje in zadnje mesto, pa je Zorko povedal, da je zanju poraz zagotovo boleč, saj ju je na volitvah premagala precej neznana kandidatka Sabina Senčar, za katero je glasovalo 5,96 odstotka volilnih upravičencev. “Vendar bi tudi Cigler Kralj in Kordiš imela boljši rezultat, če se ne bi zgodil premik ekspresivnih glasov k namenskemu glasovanju. O tem bi morali razmišljati že prej. Cigler Kralj je v boj vstopil po tem, ko je že bilo jasno, da kandidira Anže Logar, Kordiš je vstopil po tem, ko je že bilo jasno, da je prišel tekmovat tudi Milan Brglez. Ti stranki bi morali biti dovolj pametni in strateško modri, da bi ugotovili, da to pomeni prelivanje glasov od enega k drugemu kandidatu. Morda pa so vendarle podcenjevali Sabino Senčar. To je njihova krivda,” je stališče izrazil Zorko.

O tem, kaj bomo lahko gledali v drugem krogu volitev, kako se bodo prelivali glasovi, ali bo taktika desnice, da čim več ljudi ostane doma, in kaj sploh lahko prinese Anžetu Logarju zmago, pa si lahko pogledate v posnetku celotne oddaje zgoraj.