Menu Item
Potem ko se je na Savi Dolinki pojavil temen madež, ki naj bi bil posledica naravnega pojava cvetenja alg, smo na N1 sami vzeli vzorce vode in jih odnesli na analizo v laboratorij katedre za ekologijo in varstvo okolja ljubljanske Biotehniške fakultete. "Taka razmnožitev te vrste alg je nenavadna," je o rezultatih povedal dr. Igor Zelnik, ki je vodil analizo. Nekatere alge iz skupine, ki so jih našli v Savi, so lahko strupene za ribe.
Kot smo poročali, se je pretekli konec tedna na Savi Dolinki pojavil velik temen madež, ki je povzročil zaskrbljenost med prebivalci.
Kot so sporočili z občine Jesenice, je spremembo barve povzročilo cvetenje alg. V nedeljo se je zaradi prijave o madežu aktivirala civilna zaščita. Koncesionar, vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj, je odvzel vzorce, ki so jih analizirali na Agenciji za okolje (Arso) in sporočili, da so se namnožile planktonske dinofitske alge (iz razreda Dinophyceae), kar je naraven pojav in naj ne bi pomenil grožnje za zdravje ljudi ter živali.
Pripadniki civilne zaščite so ob prijavi pregledali tudi reko in obrežje, a niso ugotovili uhajanj nevarnih, bioloških ali kemičnih snovi v reko. Navedbe, da bi bila izredna namnožitev alg lahko povezana z izpustom iz čistilne naprave, je zavrnil njen upravljalec, jeseniško komunalno podjetje Jeko.
Včeraj smo vzorce Save Dolinke vzeli tudi mi in jih odnesli na analizo v laboratorij katedre za ekologijo in varstvo okolja ljubljanske Biotehniške fakultete. Vzorce smo po navodilih dr. Igorja Zelnika, ki je vodil analizo, odvzeli na treh lokacijah (vidno v spodnji fotogaleriji), in sicer na območju temnega madeža na akumulaciji na severni strani, na akumulaciji pod kampom na južni strani ter v Savi Dolinki nad iztokom iz jeseniške čistilne naprave. “Pomembno je, da imamo tudi vzorec ‘čiste vode’ višje po toku, da lahko vidimo razliko,” je pojasnil Zelnik.
Želeli smo vzeti tudi vzorec vode neposredno pod izpustom iz čistilne naprave, vendar je dostop onemogočen, saj je komunalno podjetje Jeko tam pred kratkim postavilo ograjo.
Kaj je pokazala analiza?
Vzorce smo odvzeli 9. maja med 13. in 14. uro, nekaj ur pozneje so jih analizirali v laboratoriju Biotehniške fakultete. Pregledali so jih pod mikroskopom, s pomočjo aparatur pa tudi kemijsko.
Med tremi vzorci (na fotografiji na vrhu članka v plastenkah) je eden izrazito temneje obarvan in je bil odvzet na območju temnega madeža v Savi. “V plastenki je bila voda rdečerjave barve. Ko smo vzorec pogledali pod mikroskopom, smo ugotovili, da je bil razlog res zelo namnožena alga iz roda Peridinium, ki spada med dinoficeje,” je pojasnil dr. Igor Zelnik, ki je pregledal vzorce.
Ob tem Zelnik pravi, da znanstveni članki za to vrsto alg navajajo, da je za njihovo masovno razmnoževanje ključna povišana temperatura, nad 18 stopinj Celzija. “To je nenavadno, saj ima Sava Dolinka, ki priteče v akumulacijo, po podatkih Arsa čez dan okrog 10 stopinj, ponoči pa se ohladi na 8 stopinj. Topla voda zaradi manjše gostote ostane na površini, ker gre za akumulacijo s stoječo vodo. Morda kateri od vtokov reko prekomerno segreva?” se sprašuje Zelnik.
“Vzorec sem s kapalko prenesel na stekelce pod mikroskopom. V eni kapljici jih je bilo na stotine. Alge so zelo žive, vitalne, premikajoče in se razmnožujejo. Vsa ta rdeča barva v plastenki so alge. To pomeni, da jim okolje res ustreza. Naravno, brez človekovih posredovanj, se te alge ne morejo tako razmnožiti,” je prepričan.
Vzrok niso organske snovi
Dobra novica je to, da cvetenja ne povzroča visoka koncentracija organskih snovi, pravi Zelnik. “Naša analiza je pokazala, da so koncentracije ortofosfatov v mejah normale. Ortofosfati so razkrojni produkti, ki so vedno prisotni v odpadni vodi, na primer iz čistilnih naprav, kjer čiščenje vode nikoli ni 100-odstotno,” pojasnjuje. “Vendar v tem vzorcu koncentracija ni bila tolikšna, da bi sprožila cvetenje, ki je sicer bolj značilno za druge skupine alg in organizmov, na primer cianobakterije, s katerimi imajo težave v Blejskem jezeru in nekaterih drugih jezerih, kjer so v analizah ugotovili tudi visoko koncentracijo ortofosfatov.”
Analizirali so tudi koncentracijo amonija, ki pa je tako nizka, da je pod mejo zaznavnosti. Pri vrednosti pH med lokacijami ni razlik.
Se pa majhna razlika kaže pri elektroprevodnosti, kjer je vrednost za desetino višja na kraju, kjer so se masovno pojavile alge. “Elektroprevodnost kaže skupno vsebnost vseh hranil, elektrolitov. Tako naravnih, ki so že v Savi, ker ta teče po apnenčastih kamninah, kot drugih,” pravi Zelnik. “Razliko lahko pripišemo dodanim anorganskim hranilom v ionski obliki, to so nitrati, amonij, fosfati … ” našteva. “Ne gre sicer za občutno razliko (10 odstotkov), saj se koncentracije v veliki masi vode lahko razredčijo kljub potencialnim dotokom.”
Arso je vzorec za zdaj analiziral zgolj z biološkega vidika, tako da so ga pogledali pod mikroskopom in določili, da so v njem alge. Vzorec bodo analizirali tudi kemijsko, s čimer bodo določili morebitno prisotnost (nevarnih) snovi. Ti rezultati bodo znani prihodnji teden, so za N1 povedali na Agenciji za okolje.
Kaj to pomeni za ribe?
“Žal gre za običajen dogodek, ki se zgodi konec aprila ali v začetku maja,” je temni madež na Savi za N1 komentiral predsednik ribiške družine Jesenice Janez Šlibar. Pripisujejo ga preveliki količini organskih snovi, tudi iztekanju fekalij, in (pre)topli vodi. Pojav je najintenzivnejši nekaj tednov spomladi.
Intenzivnejše cvetenje alg so ribiči prvič opazili maja 2016, nato naslednja leta v manjšem obsegu, letos pa znova bolj. V ribiški družini opažajo, da se alge začnejo razmnoževati že pri 14, 15 stopinjah Celzija, do kolikor se voda na površju segreje v stoječi vodi akumulacije. “Na fotografijah je videti ravno črto med temnim madežem in preostalim delom, med njima je tudi velika razlika v temperaturi,” opisujejo ribiči.
Letošnji pojav pripisujejo tudi aprilskemu vročinskemu valu, ko so opazili prve temne lise. Ko se je ohladilo, se je pojav umiril, nato pa ob višanju temperatur znova okrepil, so pojasnili ribiči.
“Ni kriva samo čistilna naprava Jesenice, v Savo se stekajo fekalne odplake od Kranjske Gore do Javornika, in se usedejo v akumulacijskem jezeru,” še poudarjajo ribiči. “Pred leti smo naročili analizo na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki je pokazala, da je na dnu jezera usedlina s previsoko koncentracijo organskih snovi. To se nabira vse leto, lani pa morda še intenzivneje zaradi poplav,” sklepajo ribiči.
Za to skupino alg, Peridinium umbonatum, so znanstveniki še ugotovili, da nekateri sevi v vodo izločajo strupene snovi, ki škodijo predvsem ribam. “Nas to skrbi? Lepo ni. To je naša voda, ki jo tržimo, ker smo koncesionarji,” pravijo ribiči.
V prejšnjih letih niso opazili škodljivega vpliva na ribe. Te se morajo algam sicer umikati, a alge so na površju, do enega metra v globino, akumulacijsko jezero pa je ponekod globoko 25 metrov, tako da težav za zdaj ni bilo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!