V petih jezerih oziroma gramoznicah na severovzhodu države so strokovnjaki z oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka potrdili veliko koncentracijo potencialno strupenih cianobakterij. "Na teh območjih odsvetujemo vse vodne aktivnosti, tako za ljudi kot za živali," opozarjajo. Dolgoročna izpostavljenost cianotoksinom lahko namreč povzroči poškodbe DNK, nastanek tumorjev ali nevrodegenerativnih bolezni. V katerih jezerih so cianobakterije odkrili? In kako jih prepoznati?
Minuli teden smo poročali o zastrupitvi treh psov, ki so se kopali v gramoznici Green Lake v Kidričevem. Po eni oziroma nekaj urah po stiku z vodo so se pri psih pojavili prvi simptomi: drgetali so, imeli napade, mišične krče in delno paralizo nog. Gre za simptome zastrupitve s cianobakterijami, so sporočili iz Ciano SLO, kjer spremljajo ekološko stanje celinskih voda.
Živali se lahko zastrupijo z zaužitjem obloge ali pitjem vode, manj pa tudi z lizanjem dlake po kopanju. Ljudje smo cianobakterijam izpostavljeni predvsem ob stiku vodo, lahko pa tudi s prenašanjem po zraku.
Poleg gramoznice Green Lake so v Ciano SLO prejšnji teden vzorčili še pet drugih lokacij, in sicer ribnik Hotinja vas, jezero Radehova, Ledavsko jezero, gramoznico Boreci in gramoznico Podgrad. “Prvič letos smo na semaforju vseh pet obarvali z rdečo, ker so povsod prisotne potencialno strupene cianobakterije v velikih koncentracijah,” so opozorili. Strokovnjaki z oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki delujejo v okviru Ciano SLO, zato na teh lokacijah odsvetujejo vse vodne aktivnosti, tako za ljudi kot živali.
Kaj so cianobakterije?
Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne snovi, ki jim pomagajo preživeti, pojasnjujejo v Ciano SLO. Številne od njih so koristne tudi za ljudi, nekatere pa so lahko strupene; tem pravimo cianotoksini.
Nekateri cianotoksini so po strupenosti primerljivi s strupom zelene mušnice ali kače kobre. Pri akutni zastrupitvi lahko prizadenejo jetra, živčevja ali kožo. Vendar v okolju ne najdemo dovolj velikih koncentracij za akutno zastrupitev ljudi; bolj zaskrbljujoča je dolgoročna izpostavljenost, ki je lahko povezana s poškodbami DNK, nastankom tumorjev ali nevrodegenerativnih bolezni.
Največja koncentracija cianobakterij v Ledavskem jezeru
Strokovnjaki so ugotovili, da je koncentracija cianobakterij v Ledavskem jezeru tako velika, da lahko napravo, s katero merijo motnost vode, potopijo le za dva centimetra, preden “izgine”. Za primerjavo: v drugih jezerih oziroma gramoznicah se je to zgodilo šele na globini od 20 do 70 centimetrov.
“Zanimivo je tudi to, da je bil delež kisika v vodi v primerjavi z zrakom relativno majhen (56 odstotkov), čeprav cianobakterije proizvajajo kisik. To nakazuje, da nekatere cianobakterijske celice že razpadajo, pri čemer se porablja kisik za njihovo razgradnjo. Na površini vode so se že na prvi pogled ločile aktivne cianobakterije (zelene) in razpadajoče (rjave),” so pojasnili.
Vse rezultate analiz in zemljevid lokacij, kjer so cianobakterije dokazano prisotne, najdete tukaj.
Kako cianobakterije prepoznati in kako se zaščititi?
Na splošno se je dobro držati pravila, da če opazimo zeleno, rjavo ali škrlatno plast na površini vode ali plavajoče obloge na gladini, obstaja nevarnost, da se v okolje sproščajo cianotoksini. Občasno je poleg oblog ob vodi ali v njej prisotno tudi večje število poginulih rib ali drugih organizmov. Kako so obloge s cianobakterijami videti, si poglejte v spodnji galeriji.
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da prekuhavanje vode odstrani vse škodljive snovi, pri cianotoksinih zaradi njihove odpornosti proti visokim temperaturam to ne velja. Če na vodi opazite goščo, v Ciano SLO svetujejo, da v njej ne plavate, če pa ste vseeno bili v stiku z vodo, se umijte s čisto vodo. Prav tako v taki vodi močno odsvetujejo čolnarjenje in druge vodne športe.
Če imate štirinožnega prijatelja, pazite, da vode ne zaužije. Psu prav tako ne pustite, da se v vodi kopa, liže zeleno obrasle kame ob vodi in je ribe ali druge mrtve živali v bližini. Če se je pes vseeno okopal v vodi, mu preprečite lizanje dlake in ga čim prej sperite s čisto vodo.
“Če s prostim očesom gošče ne opazite, je tveganje minimalno in lahko grejo psi normalno v vodo. Gošče so dobro vidne in malo verjetno je, da bi jih spregledali. Če se vseeno zgodi, da pes poje goščo ali popije vodo v bližini gošče, bodite pozorni na simptome, ki se navadno pojavijo v roku nekaj dni: mišični krči ali paraliza nog, opotekanje ali padanje, drgetanje, penjenje okrog ust, pretirano slinjenje, bruhanje, prebavne motnje, težave z dihanjem, izguba energije ali apetita. V tem primeru takoj pokličite veterinarja,” pozivajo v Ciano SLO.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!