Menu Item
Inflacija je visoka, cene energentov tudi, veliko dodatno tveganje za cene energentov je zdaj še ukrajinska kriza, dobavne verige so pretrgane, dvig obrestnih mer realen scenarij, javni dolg je visok, v proračunu je kljub visoki gospodarski rasti velik primanjkljaj. Zmagovalce in poražence naslednjega desetletja pa bo določala sposobnost držav za razvojni preboj po zdravstveni krizi. Minister za finance Andrej Šircelj v intervjuju za N1 pravi, da javnofinančna kondicija države ni tveganje in da bi prenesla tudi morebitno poslabšanje razmer. Napoveduje, da šokov ne bo, in pojasni, kako so videti prvi pogovori finančnih ministrov o ponovni uvedbi fiskalnega pravila, ki se napoveduje za prihodnje leto. Oceni pa tudi, da ukrepi, ki jih je vlada financirala pretežno z zadolževanjem, niso bili bonbončki, pač pa bonboniere, in da je "tako tudi prav."
Gospod minister, ste v zadnjem času začeli kaj drugače upravljati svoje osebno premoženje, recimo prihranke?
Ne, prav nič drugače. Zelo klasično in konservativno upravljam svoje premoženje. Nobenih naložb ni bilo, nobenih večjih nakupov, moji prihranki, kolikor jih je, pa so na banki.
To sprašujeva tudi zaradi inflacije, ki je v območju evra rekordno visoka, v Sloveniji pa je bila lani najvišja v zadnjih 13 letih. Ljudje čutijo podražitve, skrbi jih. Tudi to, da bi inflacija vztrajala, gospodarska rast pa bi se ohlajala.
Kot finančni minister moram biti na inflacijo pozoren, moramo jo spremljati in sprejemati določene ukrepe. Na inflacijo lahko gledamo z dveh zornih kotov, socialnega in monetarnega. Slednji se nanaša na politiko Evropske centralne banke (ECB), ki je povezana tudi z ameriško. Drugi zorni kot pa je seveda ta, da se inflacija kaže v povišanju cen predvsem tistih izdelkov in storitev, ki so nujni za življenje.
V tej vladi smo zelo čuječi do najbolj prizadetih. To se je v zadnjih dveh letih pokazalo prek vseh ukrepov, ki smo jih namenili predvsem socialno najšibkejšim, vključno z upokojenci, študenti in preostalimi. Tudi sedaj bomo poskrbeli za ljudi, dobili bodo dodaten denar za kritje višjih cen energentov.
Še drži, da bo energetske vavčerje dobilo 140.000 Slovencev? In kdaj bodo ljudje to pomoč dobili?
Mislim, da v nekaj tednih, mislim pa tudi, da število upravičencev, ki ste ga omenili, še ni dokončno.
Boste pomagali tudi gospodarstvu, ki se mu zaradi visokih cen energentov povišujejo stroški? Boste znižali DDV na energente?
Ocenjujem, da je to treba reševati z zniževanjem dajatev, na primer s trošarinami, ki jih je mogoče znižati že z uredbo, in mislim, da bo v to smer tudi šlo.
(vlada je ukrepe za omilitev visokih cen energentov obravnavala v soboto popoldan, z ministrom za finance smo se pogovarjali v četrtek popoldan; op.a.)
Svet je povezan in inflacija je rekordna tudi v ZDA. Centralni bankirji v Ameriki so že odstopili od mnenja, da je ta inflacija zgolj prehodne narave, zato bo ameriška centralna banka dvignila obrestne mere. Britanska jih je že in med drugim se bodo obresti za hipotekarna posojila zvišale približno štirim milijonom britanskih gospodinjstev. Kdaj pričakujete, da bo obrestne mere začela dvigovati tudi Evropska centralna banka?
Vsekakor menim, da bo v prvem polletju letošnjega leta ta politika še stabilna. Če bo ECB sledila drugim centralnim bankam, bo to s precejšnjim zamikom. Tukaj še vedno velja stališče, tudi ECB, da se bodo cene umirile, predvsem cene energentov, in da so bili vzroki za dvig teh cen različni. Med njimi znižanje DDV v Nemčiji v preteklosti, ki so ga sicer hitro zvišali na prejšnjo raven, predvsem zato, ker znižanje davka ni prineslo pričakovanega padca cen.
Ste v proračunu že upoštevali strošek povišanja javnega dolga z naslova višjih obresti, za katere zdaj plačujemo okoli 700 milijonov letno, v primeru postopnega dvigovanja obrestnih mer pa bi verjetno obresti narasle na več kot milijardo?
Ne, ne, poglejte. Mi smo pri upravljanju javnega dolga naredili velik prihranek. Največji strošek dolga, torej obresti, ki so bile več kot milijardo, smo znižali na manj kot 700 milijonov, nekaj čez 600 milijonov.
To nam priznavajo vsi, zaradi tega smo dobili tudi tako dobre bonitetne ocene in zaradi tega smo ena izmed zelo uspešnih držav pri upravljanju javnega dolga. Zato se še vedno zadolžujemo po negativni obrestni meri oziroma izdajamo obveznice, za katere nam drugi vnaprej plačajo.
Tudi ne pričakujem, da bi se stroški zadolževanja v tem letu povišali ne glede na morebitne spremembe pri obrestnih merah na svetovnem trgu.
Kaj pa prihodnje leto?
Obrestna tveganja stalno proučujemo in minimiziramo tudi s takšnim upravljanjem dolga, ki izkorišča položaj Slovenije na mednarodnih finančnih trgih. Stroške dolga znižujemo, to deluje še naprej, ne nazadnje smo se pred nekaj tedni zadolžili po negativni obrestni meri. Seveda bodo obresti enkrat pozitivne, ne morejo biti zmeraj negativne, ne nazadnje je v določeni meri to dobro tudi za obvladovanje inflacije.
Treba se je zavedati tudi, da sta se svetovna in evropska ekonomija spremenili. Šokov ne bo več. Lahko pozabite na to, da bi se kar naenkrat nekaj zgodilo. Kot vidite, se morebitni dvig obrestnih mer napoveduje, ampak ne za odstotek, za nekaj desetink odstotka. Torej vse se napoveduje, vse je načrtovano, vse bo teklo tekoče in ne z nekimi šoki.
Enako velja za fiskalno pravilo. Leta 2023 se ne bo zgodilo nič takšnega, da bi morale države sprejemati nasprotne ukrepe od teh, ki so jih sprejemale zadnji dve leti. Politika šokov, ki smo jo v času zadnje finančne krize videli tudi v Evropi, spomnite se Grčije in Cipra, mislim, da takšne politike v naslednjih letih v Evropi ne bo več.
Javni dolg so v času covidne krize povečale vse države članice, slovenski je pod povprečjem EU in evroobmočja, a vseeno visok. Za leto 2020 je bil 79,8 odstotka BPD, za lani pa bo …
… za leto 2021 se bo zmanjšal na 77,3 odstotka, v letu 2022 na 77 odstotkov in v letu 2024 na 74,8 odstotka BDP.
Ti odstotki niso največji, kar smo jih v videli v Sloveniji, je pa dolg največji doslej nominalno, 40 milijard ga je. Tukaj bi vas opozorili na besede profesorja Mraka in nekdanjega ministra Gasparija, ki sta v ločenih pogovorih za N1 povedala podobno. Če si majhen, je tvoj javni dolg tvoj problem, če si velik, je tvoj problem problem skupnosti. Majhne države z visokim javnim dolgom so precej bolj izpostavljene in ranljive.
Glede na velikost, da, ampak to ni edini podatek. Pomembni sta stabilnost in vitalnost gospodarstva, ki se kažeta v gospodarski rasti in razvoju.
Ocenjujem, da imamo dobro podlago za to, da se bo gospodarska rast nadaljevala in tudi tako se bo dolg v odstotku BDP relativno zmanjševal. Slovenija se je v času covida zadolžila manj od povprečja drugih držav, to je statistični podatek, poleg tega mi aktivno upravljamo dolg in zadržali smo bonitetne ocene.
Ne rečem, da ne more velikost države na to vplivati v manjši meri, ampak glede na našo strukturo gospodarstva in stabilnost je dolg popolnoma obvladljiv, kar nam kaže tudi zaupanje investitorjev. Tveganja so minimalna oziroma jih sploh ni.
Pa vendar prerez trenutka ni tako pomirjujoč. Inflacija je visoka, cene energentov tudi, veliko dodatno tveganje za cene energentov je zdaj še aktualna ukrajinska kriza, dobavne verige so pretrgane, dvig obrestnih mer realen scenarij, javni dolg je velik, v proračunu pa je kljub visoki gospodarski rasti velik primanjkljaj. Ali je glede na svojo javnofinančno kondicijo Slovenija odporna proti poslabševanju razmer?
Vsekakor. Tudi politiko upravljanja javnega dolga vodimo tako, da povečujemo odpornost, da imamo zalogo, da nas kakršnokoli negativno gibanje na mednarodnih trgih ne more prizadeti zelo hitro. Trenutno je največje tveganje za cene energentov situacija v Ukrajini, prek katere v Evropo prihajajo večje količine ruskega zemeljskega plina.
Slovenija je, bom rekel, v primeru sprememb razmer v vsakem trenutku pripravljena, tudi zadnji dve leti, tako da s tega vidika ni težav.
Torej je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek lani novembra pretiraval, ko je rekel, da ne moremo v še en lockdown, ker bi to povzročilo bankrot države?
Moramo vedeti, kakšen lockdown je bil takrat mišljen. V tako strogega nismo šli nikoli. Ne moremo zapreti vseh tovarn, pa ne toliko zaradi javnih financ.
Z zaprtjem tovarn za 14 dni ne prekineš samo finančnih, ampak tudi nabavne in prodajne tokove. Dobavitelji in kupci bodo našli druge partnerje, podjetje pa bo potrebovalo mesece, da pride nazaj. Če govorimo o takšnem lockdownu, bi bil res nesprejemljiv.
“Nepremičninski davek bo enkrat treba uvesti”
Kaj se bo zgodilo ljudem, ki imajo kredite, slovenskim gospodinjstvom, ko se bodo začele dvigovati obrestne mere? Imate tukaj kakšne ocene, predvidevanja?
Vsak ima svoj anuitetni načrt, svojo pogodbo bodisi s fiksno bodisi s spremenljivo obrestno mero. Vsakdo je lahko pripravljen, ampak dodajam, da šokov, kot že rečeno, ne bo.
Kdorkoli ima kredit, od banke tudi dobiva obvestila, kaj se dogaja z njegovo anuiteto, in ne vidim, zakaj bi bilo to zdaj kakorkoli drugače. Prav tako je verjetno vsakdo, ki je najel kredit, pogodbo z banko podpisal zavestno.
Predvsem se s krediti v zadnjem času na veliko kupujejo stanovanja. Se vam zdi normalno, da kvadratni meter rabljenega stanovanja v Ljubljani stane v povprečju 3.250 evrov, novogradnje pa gredo tudi več kot dvakrat čez to številko?
Ali je to normalno ali ne … če gledamo središče Ljubljane, so te cene seveda višje, vem pa tudi, da v okolici Kočevja kvadratni meter stane tisoč evrov. V prestolnicah so cene povsod višje, verjetno tudi ni normalno, da kvadratni meter na elitni lokaciji v Parizu stane 15.000 evrov.
Cene nepremičnin so narasle predvsem zato, ker so se na eni strani povečali prihranki ljudi, na drugi pa so bile pri investicijah obrestne mere, o katerih smo govorili prej, nizke, in zato ljudje zdaj stanovanja kupujejo kot investicijo, kot varno naložbo.
Cene pa seveda določata ponudba in povpraševanje, ki se povečujeta. Mislim, da bo treba razviti tudi kapitalski trg, da bodo ljudje lahko investirali tudi drugače. Je pa dejstvo, da je treba zagotoviti gradnjo novih stanovanj predvsem za mlade, ki stanovanja dejansko potrebujejo.
V pomembni meri so trenutni nakupi nepremičnin res investicijske narave, kot pravite, kar pomeni, da nepremičnine kupujejo tisti, ki jih lahko, torej premožnejši. Zakaj se niste odločili za uvedbo nepremičninskega davka?
Na ministrstvu imamo nekaj deset različic davka na nepremičnine, ki so si dokaj podobne. Kot veste, je to že poskusila uvesti vlada Alenke Bratušek, a del zakona ni prestal ustavne presoje, tudi členi, ki so se nanašali na cenitve nepremičnin.
Prav cenitve je treba najprej urediti do popolnosti, vključno z metodologijami, in potem se bo lahko šlo z nepremičninskim davkom. Mislim, da ga bo enkrat v prihodnosti treba uvesti, ena vlada ga zagotovo bo.
A menim tudi, da obdavčitev nepremičnin ne bo v popolnosti odpravila problema visokih cen. Kljub temu da marsikdo meni drugače, ampak to so predvsem tisti, ki imajo veliko koristi od prodaje nepremičnin. Nepremičninska zakonodaja je lahko neka korekcija, ne bo rešila vseh problemov.
Zaradi omejitev kreditiranja prebivalstva, ki jih je uvedla Banka Slovenije, lahko po letošnjem dvigu minimalne plače par s povprečnima plačama in dvema otrokoma dobi le še okoli 50.000 evrov posojila na 20 let. Ste vi za to, da Banka Slovenije te omejitve sprosti?
Mislim, da bi morala Banka Slovenije to še enkrat pogledati, ugotoviti, kakšna je stabilnost bančnega sistema. Mislim, da je zelo visoka, zato lahko tudi bančni sistem sprejme določena tveganja. Upam, da bodo našli rešitev, ki bo v korist vseh.
Je pa res, da je treba strukturo posojil prilagoditi mednarodnemu okolju. Recimo, koliko so drugje v veljavi tako imenovana potrošniška posojila? Mislim, da je v Evropi tega manj.
Danes se posojila najemajo predvsem za nepremičnino in tako naprej, ne pa za kolo, počitnice ali računalnik. Mislim, da obstajajo tudi drugačni načini, kako zagotavljati denar ljudem.
Pa se z guvernerjem Banke Slovenije, ki je sicer avtonomna, o tem pogovarjata?
Z guvernerjem imava redno komunikacijo.
Tudi o tem?
Tudi o tem sva se v preteklosti pogovarjala.
Med upravljanjem covidne krize je bila vlada deležna očitkov, da deli tudi bonbončke, ki stanejo, niso pa nujni. Je med ukrepi, ki ste jih odobrili in plačali, kakšen tak, za katerega ste vedeli, da je samo bonbonček iz razlogov politične všečnosti? Bi zdaj naredili kaj drugače ali stojite strokovno in finančno za vsem, kar je država plačala?
Ko se odloča o ukrepih, je zmeraj treba gledati vsebino. Dali smo recimo vavčer študentom v višini 150 evrov. Tukaj se postavlja vprašanje, ali je prav 80, 120, 150 ali 200 evrov. Takrat se je bilo treba odločiti. In tako, kot smo se, je po mojem mnenju v redu. Vsi ukrepi imajo svojo logiko in cilj.
Največ se govori o dodatkih k plačam v javnem sektorju in tako imenovanih političnih bonbončkih. Jaz mislim, da smo dajali bonboniere in jih še dajemo.
Ampak tako je prav. Ker dajemo ljudem, ker smo pristopili k problemu in ker smo poskrbeli predvsem za najbolj ranljive.
Ampak saj te bonboniere, financirane z zadolževanjem, bodo ljudje tudi plačali.
Vsekakor, ampak strošek dolga je vedno nižji. Če pa govorimo o nekem kazalcu dolga na prebivalca, je treba povedati, da ljudje iz tega naslova niso nič dolžni. Država je garant za ta dolg, ljudje bodo še vedno lahko kakovostno, zadovoljno, dobro živeli, in to ni dolg ljudi.
Izplačilo dodatkov preverja računsko sodišče. Koliko pa je do zdaj covidna kriza stala?
Za covidne ukrepe smo dali nekaj več kot tri milijarde evrov letno, zaradi tega smo glede na leto 2019 povečali primanjkljaj, vendar manj, kot smo načrtovali. Lani je znašal 5,5 odstotka BDP po ESA-metodologiji, kar je okoli dve odstotni točki manj od načrtovanega.
Kaj vas je presenetilo, zakaj ste načrtovali drugače, kot je dejansko stanje?
Ko smo načrtovali primanjkljaj, je bil načrtovani BDP med dvema in tremi odstotki. V resnici je bil več kot šest odstotkov. Poleg tega nismo realizirali vseh odhodkov, tako da je manjša tudi poraba.
Delovali smo prociklično, v času krize, ko so se zasebna potrošnja in zasebne investicije zmanjševale, se je državna poraba povečala. Mi smo dali oziroma dajemo za investicije več kot dve milijardi evrov, s tem pa krepimo gospodarstvo in BDP.
Ampak zasebna potrošnja si je do sredine lanskega leta precej opomogla, država pa še vedno močno troši.
Zasebna potrošnja se povečuje in sprošča, da.
Kako preprečiti razvojni zaostanek?
Ključno je zdaj, kako se bomo odbili po covidu. Dvig produktivnosti je nujen, Slovenija v zadnjem desetletju na tem področju beleži razvojni zaostanek, a v času covidne krize so nas začele dohitevati tudi države srednje Evrope in višegrajska četverica. Na tej točki obstajajo pomembna konceptualna razhajanja. Vlada investira v zdravstvo in socialno varstvo, tu večjih ugovorov ni. So pa pri tem, da gre veliko denarja v ceste in železnice, torej v beton, ne pa v zeleni prehod in digitalizacijo zlasti gospodarstva, da bi lahko uspešno konkuriralo in ustvarjalo tudi po covidu.
Da, tukaj so vsekakor pomisleki. Treba pa je vedeti, da je ta vlada popolnoma obrnila koncept vodenja javnih financ. Prvič, investiramo več kot dve milijardi evrov tudi tja, kamor se prej ni investiralo. Na primer v zdravstvo. Po izračunih OECD je bila Slovenija dolgo med državami, ki so najmanj vlagale v javno zdravstvo. Ni se vlagalo v zdravstvene domove, v bolnišnice …
Drugič, imamo zastarelo infrastrukturo. Ali ta prispeva k razvoju? Seveda. Podjetja imajo nižje stroške, hitreje dobavljajo, če imajo dobro cestno in železniško infrastrukturo. Tukaj je multiplikativni učinek. Tretjič pa … da, drži. Danes je treba investirati v dejavnosti z višjo dodano vrednostjo, v zeleno in digitalno. Načrt za okrevanje in odpornost je sprejet, Evropska komisija ga je potrdila. Ta načrt lahko tudi še dopolnimo. Mislim, da je treba investirati v digitalno.
Sam vidim ogromno podjetij, tudi ta teden med obiskom vlade v Posavju sem jih, takšnih, ki so na svojem področju vodilna na svetu, recimo pri prodaji stopnic za letala je slovensko podjetje vodilno na japonskem trgu. To so napredni, okolju prijazni, energetsko učinkoviti izdelki. Vidim ogromen potencial v ljudeh in v mladih, ki pa jih moramo prepričati, da ostanejo doma, ter jim dati tudi pogoje, da bodo doma ostali.
Trenutne razmere lahko sicer povzročijo resen glavobol gospodarstvu. Višji stroški zaradi višjih cen energentov, težave v dobavnih verigah, inflacija, ki lahko sproži zahteve po višjih plačah, pri čemer je že tako velik problem pomanjkanje delovne sile, verjetni dvig obrestnih mer in tako dražji denar tudi za podjetja. V teh razmerah je toliko bolj pomembno, da se gospodarstvu pomaga s podporo države in pomočjo pri takšnem njihovem nadaljnjem razvoju, ki bo konkurenčen, zelen in digitalen. Da ne bo spet razvojnega zaostanka.
Jaz se z vami glede tega popolnoma strinjam.
Razlike so. Nemčija vlaga bistveno večji odstotek denarja za okrevanje v digitalizacijo kot Slovenija, poleg tega bo pri nas šla večina denarja za prehod v digitalno v digitalizacijo javne uprave in ne v digitalizacijo gospodarstva.
Mislim, da smo ustvarili takšne pogoje, da lahko gospodarstvo dejansko investira tudi samo. Govorim o dodatnih davčnih olajšavah in oprostitvah. Podobno smo naredili tudi za zelene naložbe, kjer smo ravno tako poskrbeli za dodatne olajšave, od avtomobilov naprej. Vstopni davek pri ekoloških, električnih avtomobilih.
In luksuznih.
Do določene vrednosti, ki je določena tudi z evropsko direktivo. S tega zornega kota so to dražji avtomobili, lahko pa so tudi cenejši.
Ključno je, in smo na tej poti, da ustvarimo sproščeno okolje, v katerem bo vsak človek lahko sprostil svoje potenciale. Veliko lahko naredimo z zmanjšanjem birokratizacije, izboljšamo pogoje za delovanje. Ko hodim naokoli, vidim, da podjetja odlično delajo. Zmeraj jih vprašam, kaj lahko naredim za vas, in moram reči, da posebnih zahtev pravzaprav ni. Še največkrat slišim, da naj pospešimo kakšne postopke in na tem dejansko tudi delamo.
Tudi v tem smislu bo silno pomembno novo fiskalno pravilo, ki ste ga v tem pogovoru že omenili. Razumeli smo vas, da se bo prihodnje leto fiskalno pravilo vrnilo, a da bodo imele države tudi čas, da dosežejo kriterije, ki bodo postavljeni. Kakšno je uradno stališče Slovenije? Naj se investicije v zeleno in digitalno iz fiskalnega pravila izvzamejo ali ne?
Končnega stališča dejansko še ni. O tem smo se začeli pogovarjati na Svetu ministrov EU za gospodarstvo in finance (ECOFIN) in tudi v okviru evroskupine. Vsaka država je predstavila svoje pomisleke, niti ne v obliki nekih uradnih stališč, tukaj je šlo bolj za tipanje, kakšno je dejansko vzdušje glede tega.
Kakšno pa je?
Države nismo enotne. Če smo na eni strani rekli, da bomo dali prednost zelenim investicijam, potem imajo te investicije vsekakor lahko neki poseben status, a po drugi strani so javnofinančno ravno tako odhodek in s tem določeno tveganje. Z drugimi besedami, morda bomo v to fiskalno pravilo vključili še kakšen dodatni kazalec za posamezno državo. Morda bodo to odhodki z investicijami. Vsekakor so celotni odhodki pomembni, a zelene investicije ravno tako.
Se čuti kakšen pritisk močnih držav, recimo Nemčije?
Nobenega pritiska ni. Razprava poteka prijateljsko, vsi smo popolnoma enakopravni.
In solidarni?
In solidarni.
Še več denarja za plače v javnem sektorju
Minister za zdravje je dobil zeleno luč, da se z zdravniki izpogaja o njihovih višjih plačah, za povišice mu je vlada odobrila 111 milijonov letno. Saj veste, da ne bo ostalo samo pri zdravniških plačah, da bodo sledile zahteve drugih zaposlenih v zdravstvu in drugih v javnem sektorju. Koliko denarja bo še šlo za plače v javnem sektorju? Ministrstvo za javno upravo po informacijah N1 računa, da milijarda letno.
Ne vem, od kod ta podatek ali kdo z ministrstva za javno upravo ga je dal, ampak ministrstvo za finance pri tem izračunu ni sodelovalo.
Koliko pa potem? In seveda, kako boste prekrmarili zahteve po višjih plačah, ki bodo sledile, kajti zdravnikom boste plače zvišali.
Mi smo plače za nekatere v zdravstvu, recimo medicinske sestre, že zvišali. Zdaj višamo plače tistim, ki v teh razmerah dejansko najbolj delajo, poleg tega je to povišanje plač še ostanek dogovorov iz preteklosti, ki niso bili realizirani.
Vsekakor pa je postal plačni sistem v javnem sektorju izjemno zapleten in netransparenten. Osebno tudi mislim, da je premalo učinkovit, da bi bolj nagrajeval boljše delo. Mislim, da je treba pristopiti k spremembi celotnega plačnega sistema.
Bo to naredila še ta vlada?
Ne, to bi se naredilo po volitvah.
Ampak kaj boste storili z zahtevami drugih, za katere veste, da jih boste dobili na mizo?
Začeli smo se pogovarjati. Tudi o tem, ali bo to enoten plačni sistem še naprej za vse ali pa je bolje, da je za nekatere ločen. Mi rešujemo te zadeve z dialogom. Na koncu seveda vedno pridejo številke, ampak še enkrat, vsekakor bomo stremeli k temu, da bo ta plačni sistem vzdržen.
Tako je, na koncu pridejo številke. Koliko denarja gre še lahko za plače v javnem sektorju?
Tega v tem trenutku vsekakor ne morem povedati, ker bi si navsezadnje poslabšal pogajalsko pozicijo. Vedno se pogajamo neposredno s pogajalskimi partnerji, ne prek medijev.
Intenca pa je, da gredo zdravniki iz sedanjega sistema plač?
Mislim, da v tem trenutku ne. V tem trenutku je minister Poklukar dobil mandat za to, da se začne pogajati. Določen je tudi maksimalni znesek, o katerem se lahko pogaja, če so zneski javni, potem tako vsi startajo na ta maksimum.
Torej, če vas prav razumem, pred volitvami ne bomo videli povišanja plač v celotnem javnem sektorju, če bo, bo samo dogovor z zdravniki?
No, tega tudi nisem rekel. Govorimo o plačnem sistemu, ta vlada je sprostila številne določbe, ki so bile zamrznjene, in plače v javnem sektorju so se v času te vlade povišale, in to znatno.
Boste pred koncem mandata še poskusili zbrati večino v parlamentu za potrditev zakona o demografskem skladu?
Moje osebno mnenje je, da bo treba še poskušati zagotoviti dovolj glasov, da se ta projekt izpelje.
Za katerega sicer tudi sami pravite, da ne rešuje pomembneje problema finančnih virov za pokojnine. Jasno je, da bo v prihodnje potrebna korenitejša pokojninska reforma. Kdaj je po vaši oceni skrajni čas za to in kako korenita mora biti?
Danes imamo velik demografski problem. Smo ena od nacij, ki se najbolj stara. Prelomni trenutki bodo tam po letu 2040, 2050. Mislim, da bo morala naslednja vlada na transparenten način odpreti to vprašanje, poiskati tudi vire, jih dodati tudi z demografskim skladom. In seveda temu sledi, če želite, tudi pokojninska reforma.
Kakšna?
Tukaj vam lahko povem le osebno mnenje, ker ministrstvo za finance tukaj ni nosilec. Vsakdo mora imeti zagotovljeno dostojno pokojnino za preživetje. Tukaj se seveda potem postavi vprašanje, kdaj je pokojnina bolj socialna kategorija. Prav tako menim, da bo moral proračun zmeraj prispevati del denarja za izplačilo pokojnin. Se pa lahko opredeli, ali proračun zagotavlja denar za tiste s tako nizkimi pokojninami, ki ne zadoščajo za normalno življenje.
Na drugi strani bo treba nadaljevati to, da je višina pokojnine odvisna od vplačanih prispevkov. Da bi jo še bolj vezali na vplačane prispevke. In tretjič, menim, da bi bilo treba podpreti možnosti za samostojno financiranje pokojnin oziroma tako imenovani tretji steber. Se pravi, da bi posamezniki imeli možnost, da tudi sami varčujejo za dodatek pri pokojnini.
Država pa bi morala prevzeti to vlogo, da bi dala kakšno garancijo, da bi te pokojninske sklade zaščitila pred tveganji in zagotovila, da je denar v njih varen.
Vi boste z višino svoje pokojnine zadovoljni? Ste zanjo tudi dodatno varčevali?
Kolikor sem bil v javni upravi, kjer tako vsi obvezno varčujemo, sem varčeval, sicer ne. A tudi takrat, ko sem bil v zasebnem sektorju, sem plačeval takšno osnovo, da mi zagotavlja dostojno pokojnino. Nisem bil eden tistih, ki bi si izplačeval minimalno plačo, ampak takšno, da bo tudi pokojnina ugodna.
Drži, da odhajate v pokoj in da na volitvah ne boste več kandidirali?
Drži, da ne kandidiram več, pogoje za upokojitev pa bom izpolnil v letu 2023. Vsekakor mislim, da sem sposoben še kaj delati. A če ima nekdo pogoje za pokojnino, verjetno takšno pokojnino sprejme.
Je možno, da boste šli v diplomacijo ali kakšno drugo javno službo?
Možnosti se pojavijo same od sebe, a nisem človek, ki bi svoje življenje zelo natančno načrtoval. Tudi mislim, da se to ne obrestuje, kajti če človek nima velikih pričakovanj in želja, tudi ni velikih razočaranj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje