Zdravniški sindikat Fides je od današnjega začetka pogajanj z ministrstvom za zdravje pričakoval več, zato grozi s stavko. O nadaljnjih korakih se bo odločal glede na ponedeljkov sestanek. Že dopoldne so stavko še bolj konkretno napovedali sindikati, ki zastopajo medicinske sestre.
Danes dopoldne so se začela pogajanja ministrstva za zdravje in predstavnikov zdravnikov za dvig zdravniških plač. Tokrat še niso obravnavali kakršnihkoli možnih rešitev, je po pogajanjih povedala Irena Ilešič Čujovič, predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva. Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek, je dodala.
Grožnje s stavko
Pritisk glede zdravniških plač izvaja zdravniški sindikat Fides, ki je od današnjih pogajanj očitno pričakoval več. Zato se je glavni odbor tega sindikata preoblikoval v stavkovni odbor Glede na potek ponedeljkovega sestanka, se bo ta odbor odločil o naslednjih korakih, piše na spletni strani sindikata Fides.
Še konkretneje so s stavko pred današnjimi pogajanji zagrozili sindikati, ki zastopajo druge delavce v zdravstvu in socialnem varstvu. Napovedali so že, da se bo začela 16. februarja. Gre za ločeno problematiko, čeprav se sindikat zdravstva in socialnega varstva udeležuje tudi pogajanj za dvig zdravniških plač. Med člani ima namreč tudi zdravnike.
Grožnja sindikatov zdravstva in socialnega varstva je posledica tega, da jim je vlada obljubila začetek pogajanj s 15. januarjem, vendar pogajanj še ni bilo. Je pa vlada danes dala signal, da bi lahko do njih vendarle prišlo že kmalu. Več o tem preberite v tem članku.
Uradno dvig samo za letos
Zdravniški sindikat Fides, ki ga vodi predsednik Konrad Kuštrin, je na nedavni konferenci sklenil, da pričakuje zaključek pogajanj o dvigu zdravniških plač do 31. januarja. Zato so v Fidesu pričakovali, da bo že danes prišlo do zaključka pogajanj ali vsaj do konkretnejših premikov.
“V FIDES-u z obžalovanjem ugotavljamo, da minister za zdravje, Janez Poklukar, ki je bil s strani vlade določen kot vodja pogajalske skupine za realizacijo določbe v kljub plebiscitarno izraženemu nezadovoljstvu zdravnikov in zobozdravnikov in zavezujočim sklepom izredne letne konference FIDES, ni prepoznal pomena čimprejšnje realizacije določbe v PKP10, s katero je Vlada RS izkazala priznanje zdravnicam in zdravnikom za opravljeno požrtvovalno delo v dveh letih spopadanja z epidemijo,” piše na spletni strani Fides.
Vlada je prejšnji teden sprejela izhodišča za pogajanja, v katerih je predvidela dvig zdravniških plač za skupno 111,6 milijona evrov na letni ravni. V desetem protikoronskem zakonskem paketu (PKP 10) pa je koalicija določila, da se lahko za zdravnike zviša plačni strop. Zdaj lahko zdravnik doseže največ 57. plačni razred, ki prinaša 3960 evrov osnovne mesečne bruto plače, po novem pa bo lahko največ 63. plačni razred, ki pomeni 5011 evrov mesečne bruto plače.
V PKP 10 je sicer predvideno, da bo dvig plačnega stropa za zdravnike veljal samo letos. Vendar bi bilo veliko presenečenje, če bi naslednja vlada res vztrajala pri tem, da se z začetkom prihodnjega leta dvig zdravniških plač izteče. Tudi Fides vztrajno poudarja, da pričakuje dolgoročno rešitev.
Vlada napovedala precej višje plače
V 57. plačnem razredu je okoli 2500 zdravnikov. To je 36 odstotkov od skupno okoli 6900 zdravnikov. V nobenem drugem razredu jih ni več 570 ali 8,2 odstotka.
Pričakovati je, da bo sporazum z ministrstvom za zdravje največ prinesel najbolje plačanim zdravnikom, a tudi drugi si lahko obetajo visok skok po plačni lestvici. Vladni okvir zvišanja bi namreč pomenil povprečno zvišanje mesečne plače za okoli 1340 evrov na zdravnika.
V Fidesu pozdravili vladna izhodišča
Fides zadnje mesece glasno zahteva izstop iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Želi namreč, da bi se plače zdravnikov določale neposredno s kolektivno pogodbo, v kateri bi se zdravniške plače opredelile v razmerju do povprečne plače v državi. Fidesove želje bi pomenile, da bi najbolje plačani zdravniki z osnovnimi bruto plačami za dobrih tisoč evrov mesečno presegli najvišje plačane funkcionarje, torej predsednike države, vlade in ustavnega sodišča. Ti so zdaj v 65. plačnem razredu, ki je najvišji v plačnem sistemu in prinaša 5420 evrov osnovne mesečne bruto plače.
Vlada na izstop zdravnikov iz plačnega sistema ne pristaja. Kljub temu so v Fidesu pred začetkom pogajanj vladni predlog pozdravili. “Prejeta pogajalska izhodišča ocenjujemo kot gesto vlade, s katero je pokazala priznanje zdravnicam in zdravnikom za opravljeno požrtvovalno delo v dveh letih spopadanja z epidemijo in dala signal, da nas jemlje kot partnerje pri izzivih, ki nas čakajo v bližnji in srednji prihodnosti. To sporočilo javno zdravstvo nedvoumno potrebuje,” so sporočili s Fidesa.
Pritiski drugih sindikatov
V številnih drugih sindikatih protestirajo zaradi vladnih obljub zdravnikom. Nezadovoljstvo izražajo predvsem zato, ker vlada zdravnike obravnava posebej.
V Fidesu trdijo, da je dvig plač zdravnikom potreben, ker so plačna razmerja v javnem sektorju porušena. Porušila sta jih, pravijo v Fidesu, vlada in sindikati, ki predstavljajo delavce v zdravstveni negi, socialnem varstvu ter druge delavec v zdravstvu, ki niso zdravniki. Lani jeseni je namreč vlada nekaterim od teh delavcev precej zvišala plače. Tako se zdaj lahko zgodi, da ima medicinska sestra višjo osnovno plačo od mladega zdravnika.
Na drugi strani sindikalne centrale poudarjajo, da bi plačna razmerja porušila prav s pričakovanim dogovorom med vlado in zdravniki. Dvig plačnega stropa pričakujejo tudi za druge poklicne skupine. Proti dvigu stropa, ki bi bil omejen samo na zdravnike, se sindikalne centrale borijo tudi z zahtevo za presojo ustavnosti.
Drugi zdravstveni delavci napovedali stavko za 16. februar
Poleg tega je vlada ob jesenskem dogovoru z nekaterimi sindikati v zdravstvu in socialnem varstvu obljubila, da bo 15. januarja letos ponovno odprla pogajanja z njimi. V jesenskem dogovoru namreč niso bili izpuščeni samo zdravniki, ki v tista pogajanja niso bili vključeni, ampak še nekaj delovnih mest v zdravstvu, ki v jesenski dogovor niso bila vključena.
Teh pogajanj za enkrat še ni na vidiku, zato so, kot smo omenili zgoraj, reprezentativni sindikati v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva napovedali stavko, ki se bo začela 16. februarja.
Za milijardo evrov višji izdatki?
Ob vsem tem se postavlja tudi vprašanje, kaj bo potrebno za zadovoljitev vseh zahtev sindikatov v javnem sektorju. Po naših neuradnih informacijah so na ministrstvu za javno upravo pripravili oceno, po kateri bi lahko nova vzpostavitev razmerij v plačnem sistemu pomenila dodatno milijardo evrov letnih stroškov za plače javnih uslužbencev.
Zdi se, da aktualna vlada ne namerava iskati novega ravnotežja. Ministrstvo za javno upravo je sicer vladi že poslalo predlog izhodišč za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o usklajevanju vrednosti plačnih razredov. Natančne višine predvidenega zvišanja z ministrstva niso sporočili. So pa poudarili, da bi morebitno povišanje vrednosti plačnih razredov za en odstotek povzročilo za približno 50 milijonov evrov povečanja javno finančnih odhodkov.
Ponovitev leta 2018?
Tudi če bo uskladitev prinesla nekaj odstotkov več, je mogoče sklepati, da s tem sindikalne zahteve ne bodo v celoti naslovljene. Ponoviti bi se torej utegnil scenarij iz leta 2018. Vlada Mira Cerarja je leta 2016 dvignila plače zdravnikom in v naslednjih letih so se stopnjevali pritiski drugih sindikatov javnega sektorja za dvig plač. Preden bi lahko prišlo do dogovora, je Cerar marca 2018 odstopil. Naslednja vlada, ki jo je vodil Marjan Šarec, je nato jeseni 2018 sklenila dogovor, ki je pomenil dodatnih 308 milijonov evrov letnih stroškov za plače.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje