Menu Item
Ob prvi obletnici najhujših poplav v zgodovini Slovenije smo se pogovarjali tudi z Andrejem Šterom, ki vodi klicni center za obnovo po poplavah. Skupaj z zaposlenimi skrbi, da ljudje, ki so jih lanske poplave prizadele, dobijo vse informacije, ki jih potrebujejo. "Veste, mi nimamo tega luksuza, da bi se skrili in ljudem rekli: 'Pokličite čez 14 dni.' Kdor pokliče, si ne samo želi, ampak tudi zasluži odgovor, ki je vsebinsko točen in ažuren," pravi. S Šterom smo govorili tudi o podpisu, ki je "presneto oster", o tem, ali so prizadeti v poplavah, ki se bodo morali seliti na drugo lokacijo, pretežno zadovoljni ali nezadovoljni s cenitvami, in o uradnikih, ki dajo včasih od sebe tudi nasprotujoča si mnenja o eni in isti stvari.
Skoraj leto dni po najbolj uničujočih poplavah v zgodovini Slovenije stiske ljudi, ki so utrpeli škodo, še kako ostajajo žive. To se odraža tudi pri delu klicnega centra za obnovo po poplavah, kamor vsak dan na številko 114 še vedno pokliče med 40 in 70 ljudi. Mesečno je to okoli 1.000 klicev.
Število klicev se je sicer nekoliko stabiliziralo, odseva pa dogajanje v medijih, pripoveduje vodja centra Andrej Šter. “Ljudje izjave odločevalcev očitno zelo spremljajo. In vsakič, ko se v medijih pojavi njihova izjava, se to pozna v našem klicnem centru.”
Ljudje namreč nemudoma želijo interpretacijo medijskih izjav odločevalcev, a jim mi tega ne moremo dati, pripoveduje Šter. “Ne moremo nekoga vleči za jezik, kaj je rekel ali česa ni povedal. Se pa pozanimamo na pristojnih ministrstvih in institucijah, pridobimo uradno izjavo in jo posredujemo klicateljem, ki so jih prizadele lanske poplave.”
Odzivi so seveda različni: od pohval do kritik, da želene informacije niso dobili. “Ampak gre za to, da mi odločitev ne sprejemamo, temveč zgolj posredujemo informacije drugih institucij.”
Najbolj problematično področje in “presneto oster podpis”
Ta trenutek po Šterovih besedah ljudi najbolj zanimajo tri področja. Prvo je dokončen obračun odškodnin. “Zdaj je pomembno, da tisti, ki so prejeli 20 odstotkov ocenjene škode, zberejo račune, koliko so porabili za sanacijo objekta. Glede na popisano škodo bodo lahko namreč s temi računi utemeljevali še dodatno izplačilo, saj bo država krila do 40 odstotkov popisane škode.”
Drugo področje je gospodarstvo, torej podjetja in obrtniki, kjer so zneski precej višji. Klicni center zato sodeluje z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, ki bdi nad oceno škode, večje primere pa rešuje na podoben način, kot poteka osebno bančništvo. “Podjetja dobijo referenta, ki se potem ukvarja z dotičnim primerom.”
Tretje pereče vprašanje pa so ta trenutek preselitve. “Kritike letijo predvsem na to, da je odločitev, kdo se bo moral preseliti, pozna. Da se predolgo vleče,” pravi Šter.
“Ljudem skušamo razložiti, da je treba opraviti mnogo postopkov, saj se mora pod tisto odločitev nekdo podpisati. In ta podpis je presneto oster, saj odloča o tem, da bo nekdo moral za vedno zapustiti svojo domačijo, hišo oziroma stanovanje.”
A kot pove Šter, vsakdo razmišlja o svojem primeru in je prepričan, da “je vendarle mimo že eno leto, vsi podatki, na podlagi katerih bi pristojni sprejeli odločitev, pa so že zbrani”. Odločitev, koliko ljudi se bo moralo preseliti, se preveša v sklepno fazo in to bo, pravi Šter, razbremenilo tudi klicni center, “kajti to področje je kar problematično”.
Borba za boljšo pogajalsko pozicijo pri cenitvah
Kar nekaj vprašanj, ki jih dobiva klicni center, se dotika tudi cenitev. Ljudi je sprva zanimalo, kje dobiti kontakt cenilca in kdo je kvalificiran, da cenitev opravi.
Na vprašanje, ali so tudi na klicnem centru dobili občutek, da tisti, ki so cenitev v roke že dobili, s ponujeno vsoto niso zadovoljni, odgovarja, da klicni center vseh primerov ni obravnaval.
“Ocenjujem pa, da večina poplavljenih postopek spremlja mirno in je s končno rešitvijo zadovoljna. Ampak ti se ne oglasijo. V javnosti se pojavljajo tisti, ki niso zadovoljni — in zdaj bom izrekel zelo neprijetno mnenje — mogoče tisti, ki želijo malce špekulirati. To torej pomeni, da s ponujeno rešitvijo niso povsem zadovoljni, zato izražajo zelo nasprotno mnenje, da bi si izborili boljšo pogajalsko pozicijo. Včasih dobim vtis, da po stari slovenski navadi zaigra tudi medsosedska nevoščljivost. Češ, poglej ga, ta je pa toliko denarja dobil, jaz pa še nič, čeprav sva imela oba enako količino vode v hiši. Ti primeri so seveda zelo zelo redki.”
“Na ministrstvih vedo, da s klicnim centrom ni šale”
Vodja centra Andrej Šter je že januarja za N1 povedal, da so morali na državne in občinske uradnike večkrat pritiskati, naj delajo učinkovito, hitro in usklajeno.
Na kakšno vprašanje so morali pridobiti mnenja več resorjev, ki so bila sicer strokovno pripravljena, a jih ni bilo mogoče “stakniti skupaj”. Prav tako so pristojne po ministrstvih in službah večkrat opozarjali, naj se ne sklicujejo na to, da imajo za odgovore 30 dni časa; pripraviti jih morajo hitro in z njimi odgovoriti na to, kar sprašujejo ljudje, prizadeti v poplavah.
“Rok nismo lomili, je bilo pa treba marsikdaj na glas in zelo odločno reči, da je treba delati drugače, kot se je doslej,” je takrat dejal Šter. So uradniki zdaj bolj učinkoviti in odzivni?
Da, pravi Šter, vsaj tisti, s katerimi je center večkrat v stiku. “Se mi pa zdi, da zdaj vedo, da s klicnim centrom ni šale. Veste, mi nimamo tega luksuza, da bi se skrili in ljudem rekli: ‘Pokličite čez 14 dni.’ Kdor pokliče k nam, si ne samo želi, ampak tudi zasluži odgovor, ki je vsebinsko točen in ažuren. In k temu navajamo tudi svoje sogovornike na ministrstvih in agencijah. Vsakdo ni srečen, včasih se kdo tudi umakne. Tisti, ki so v kontaktu z nami, pa vedo, da odgovore na odprta vprašanja od njih pričakujemo.”
Razlage ministrstev se tudi razlikujejo
V klicnem centru morajo še vedno skrbeti, da ministrstva podajo usklajene odgovore, mnogokrat se namreč zgodi, da si njihove razlage nasprotujejo. Na tak način po Šterovem mnenju prispevajo k bolj usklajenemu delu državne uprave. Zaposleni na ministrstvih namreč vidijo, da je delo veliko lažje, če se med seboj pogovarjajo in usklajujejo. “In to je dobro za vse, še posebej pa za ljudi, ki v center pokličejo.”
Ob podajanju informacij pa je treba biti realen, poudarja Šter. “Obljub ljudem ne dajemo in tudi drugim uradnikom ali predstavnikom vlade svetujemo enako. Kajti neizpolnjene obljube se vrnejo kot bumerang, zadenejo pa zlasti tistega, ki jih je izrekel,” zaključi Šter.
BONUS VIDEO:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje