Menu Item
Po javnomnenjski raziskavi, ki so jo za časnik Delo ta teden opravili na inštitutu Mediana, bodo posvetovalni referendumi 9. junija na volišča pripeljali precej več volivcev kot ob zadnjih evropskih volitvah. Raziskava kaže tudi, da se bodo volitev v evropski parlament in referendumov v večji meri udeležili volivci vladnih strank.
Po tokratni raziskavi Mediane slabih 37 odstotkov vprašanih ocenjuje, da bodo glasovali na junijskih evropskih volitvah. Če bo ta napoved obveljala, se obeta precej višja udeležba kot na zadnjih evropskih volitvah leta 2019, ko je svoj glas oddalo nekoliko manj kot 29 odstotkov volilnih upravičencev, navaja Delo.
Raziskava kaže, da so udeležbo na evropskih volitvah najštevilnejše napovedali potencialni volivci Gibanja Svoboda in SD, manj pa potencialni volivci SDS, Levice in NSi. Kaže tudi distinkcijo med volivci opozicijskih strank SDS in NSi, in sicer se nameravajo anketirani volivci SDS v večji meri udeležiti evropskih volitev kot volivci NSi.
Glede glasovanja na posvetovalnih referendumih rezultati raziskave kažejo, da bi delež tistih, ki bi verjetno glasovali na najmanj enem referendumu, lahko presegel 40 odstotkov. Najvišjo udeležbo med referendumi bi po raziskavi Mediane imel referendum o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, najnižjo pa referendum o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v državni zbor.
Križanje napovedi udeležbe na evropskih volitvah in napovedi glasovanja na referendumih kaže, da se od 18 do 23 odstotkov anketirancev, ki se bodo udeležili referendumov, ne bo udeležilo tudi evropskih volitev. Nekateri pa napovedujejo, da se bodo izrekli na referendumih, hkrati pa jih glasovanje na volitvah ne zanima, navaja Delo.
Kot še kažejo rezultati tokratne raziskave, se nameravajo anketirani volivci NSi v večji meri udeležiti referendumov kot volivci SDS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje