Menu ItemV Ljubljani, Mariboru in Kopru so danes potekali shodi gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Ker se je včeraj tudi uradno začela volilna kampanja za parlamentarne volitve 24. aprila, smo navzoče na protestu v prestolnici povprašali o tem, ali stranke dovolj dobro naslavljajo okoljsko problematiko.
“Večino časa gre za neki bla bla bla (referenca na švedsko okoljsko aktivistko Greto Thunberg, op. a.) zato, ker država pa tudi stranke še vedno delujejo za interese kapitala in ne za interese ljudi ter planeta. Zato moramo mi, delovni ljudje, narediti skupno družbeno fronto, ki se bo borila za planet, na katerem bomo lahko vsi solidarno živeli. Sistem, ki bo na prvo mesto postavil potrebe ljudi in narave ter ne interesov kapitala, profita in neskončne gospodarske rasti, kar se trenutno dogaja,” je za N1 povedala članica gibanja Mladi za podnebno pravičnost Maša Cvetežar.
“Če bi volitve kaj spremenile, bi jih prepovedali”
Na vprašanje, kaj bi politikom svetovala v naslednjem mandatu in katere okoljske težave naj najprej naslovijo, je kot ključnega poudarila socialni vidik boja za podnebno pravičnost. “Bogati so najbolj odgovorni za misije. Deset odstotkov najbogatejših proizvede polovico vseh emisij na svetu. Torej mi, navadni državljani, delovni ljudje smo komaj kaj krivi za te emisije … Zato je ključno, da so vsi zeleni ukrepi hkrati socialni ukrepi. Zahtevamo, da se zgradijo energetsko učinkovita stanovanja, ki bodo neprofitna, da bodo lahko tudi mladi dobili streho nad glavo … Poudarjamo tudi energetiko. Ključno je razogljičenje, treba je iti stran od fosilnega kapitalizma, zato zahtevamo, da država neha vlagati v fosilni kapital in vsa ta sredstva nameni za zeleni prehod, da začnemo zmanjševati uporabo energije ter vlagati v obnovljive vire,” je med drugim dodala.
Da gre pri naslavljanju okoljske problematike za klasično predvolilno kampanjo, pa ocenjuje drugi udeleženec shoda. “Ne dvomim, da je nekomu dejansko mar za okolje, predvsem pa so to neke vrste zastonj politične pike. Če bi volitve kaj spremenile, bi jih že zdavnaj prepovedali. To, kar imamo mi, ni demokracija. Ali lahko jaz odločam o tem, da takoj naredimo prehod na zeleno energijo? Ne morem … Redke izjeme neposredne demokracije – pa še te so omejene – so le referendumi, ki pa jih je na žalost zelo malo,” je povedal.
Udeleženka shoda, ki sicer še ni polnoletna in zato tudi ne more voliti, je za N1 povedala, da si želi boljšega javnega prometa. “Prevoz z vlaki mi že tako veliko pomeni in se mi zdi, da če bi država bolj vlagala v to, bi lahko bilo še bolje. Ker so trenutno vlaki in mestni avtobusi zares ‘bogi’,” je opisala.
Trije drugi udeleženci Podnebnega štrajka pa so nam dejali, da jih ne prepričajo stranke, ki v volilnem obdobju obljubljajo zelene spremembe. “Poskušam objektivno gledati z obeh strani. Da se ne odločam na podlagi tistega, kar nam ‘prodajajo’ z raznimi plakati … Vsi poskušamo biti čim bolj objektivi pri odločanju, koga bomo volili, da ne gledamo zgolj na to, kaj se odvija po medijih,” so nam pojasnili trije fantje, ki so sicer priznali, da večina v njihovi generaciji še nima volilne pravice.
Preberite tudi prispevek Podnebni štrajk: Prihodnost bo zelena ali pa je ne bo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje