Menu Item
Slovenski premier Robert Golob je julija v Zagrebu ocenil, da je vprašanje arbitraže zelo dolgo obremenjevalo slovensko-hrvaške odnose, pri čemer je dodal, da si želi, da se arbitraža umakne iz dnevne politike in da se državi raje kot v preteklost zazreta v prihodnost. Kje smo šest let po sodbi arbitražnega sodišča? Kaj Sloveniji, ki vztraja pri uresničevanju arbitraže, še preostane? V oddaji N1 STUDIO je gostovala profesorica z mariborske pravne fakultete dr. Janja Hojnik.
Od sodbe arbitražnega sodišča je minilo že šest let. Slovenija je po navedbah oblasti za implementacijo naredila vse, kar je v njeni moči, Hrvaška nasprotno vztraja, da arbitražne sodbe ne bo upoštevala. Premier Robert Golob je sredi prejšnjega meseca v Zagrebu, kjer je obiskal hrvaškega kolega Andreja Plenkovića, ocenil, da je arbitraža doslej zastrupljala slovensko-hrvaške odnose, in napovedal, da se mora vprašanje umakniti iz dnevne politike.
Na Golobove izjave se je nato ostro odzval nekdanji minister in poslanec SDS Anže Logar, ki je premierja med drugim obtožil, da je zavozil enega od ključnih projektov Slovenije.
“Implementaciji arbitraže nismo nič bližje, zdaj samo še štejemo obletnice. Glede na enotnost hrvaške politike, kjer ni videti nikogar, ki bi si prizadeval za izvršitev arbitražne odločitve, nismo res nič bližje, kot smo bili po objavi odločbe,” je v oddaji N1 STUDIO komentirala strokovnjakinja za pravo Evropske unije, profesorica z mariborske pravne fakultete dr. Janja Hojnik.
Lani, še pred novim letom, ko je Hrvaška vstopila v schengen, je državni sekretar za mednarodne zadeve v premierjevem kabinetu Vojko Vovk za časopis Večer dejal, da bo Zagreb ob vstopu v schengen pravno priznal tudi obstoječe meje držav, ki so že članice tega območja, s tem pa posredno tudi arbitražno odločitev. V Zagrebu so to označili za “pravno eksotiko”.
Dr. Janja Hojnik je ob tem poudarila, da je bilo vprašanje, kje točno poteka slovensko-hrvaška meja, ključno takrat, ko je v schengen vstopala Slovenija. Meja med Slovenijo in Hrvaško je bila namreč zunanja meja schengenskega območja. Spomnila je, da arbitražna sodba velja, a so težave z njenim uresničevanjem, “ki pa je bistveno in zelo pomembno”.
Slovenija bi denimo lahko blokirala vstop Hrvaške v schengen, a je dr. Janja Hojnik ocenila, da je ustrezno, da tega ni storila. V primeru blokade bi se Slovenija po njenih besedah znašla pod mednarodnim pritiskom, kot se je takrat, ko je Hrvaška vstopala v Evropsko unijo; poleg tega bi posledice nadaljevanja schengenske meje občutili tudi slovenski državljani.
Dr. Janja Hojnik je opozorila, da dodatno težavo predstavlja tudi to, da arbitražni sporazum ne vključuje klavzule, kako postopati, če katera od strank ne bi uresničevala odločitve arbitražnega sodišča. “To je izpostavilo tudi Sodišče Evropske unije, ko je Slovenija tožila Hrvaško,” je dejala. Sodišče se je razglasilo za nepristojno, bi se pa odločilo drugače, če bi tako določal sporazum.
Zaradi kazni, ki jih prejemajo od Hrvatov, so se slovenski ribiči spomladi obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), kasneje pa so to storili tudi hrvaški ribiči, ki prejemajo slovenske kazni. Viri na zunanjem ministrstvu so ocenili, da bi, če bi sodniki ugodili slovenskim ribičem, s tem nekako legitimirali arbitražno razsodbo. Ali to drži in ali bi lahko tovrstna odločitev karkoli spremenila?
Kaj Sloveniji torej še preostane? Dr. Janja Hojnik: “Vprašanje je, ali Slovenija želi dejansko razrešiti ta spor ali pa ga prenesti na prihodnje generacije. Zdi se mi, da bi vztrajanje pri arbitražni odločitvi pomenilo slednje.” Umik od arbitražne odločitve pa bi Slovenijo po njenih besedah postavil v čas pred arbitražnim sporazumom.
Hrvaška politika je – vsaj v javnosti – enotna o vprašanju arbitraže, tako pa ni v Sloveniji, kjer sta se na Golobove besede v Zagrebu odzvala nekdanji predsednik republike in premier, “oče arbitraže” Borut Pahor ter nekdanji zunanji minister Anže Logar. Ta je ocenil, da premier Golob “blefira”, da je “zavozil”, zunanjo ministrico Tanjo Fajon pa je vprašal, zakaj se je Slovenija odločila za “zunanjepolitični zasuk”.
Dr. Janja Hojnik je poudarila, da je zelo pomembno, da obe strani, ki pristopita k arbitraži, v proces gresta z dobro vero – le tako je lahko arbitražni proces uspešen. “Nekateri politiki so pri arbitraži močno vztrajali, jo hvalili, drugi pa so opozarjali na njene slabosti, dejansko tudi opravičljivo,” je komentirala in spomnila na prisluhe, ki so Hrvaški ponudili možnost, da proces arbitraže zruši.
“Če bi Slovenija celotni arbitražni proces pripeljala do konca pred hrvaškim vstopom v Evropsko unijo, bi to lahko imelo neki efekt, tako pa smo vmes pristali na hrvaške pogoje in stvar ni do konca izpeljana,” je še poudarila dr. Janja Hojnik.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje