Menu Item
Hidrologi z Agencije RS za okolje so večino Slovenije v zadnji napovedi obarvali zeleno. Vodnatost rek bo namreč v večjem delu države upadala, izjema bodo reke v slovenski Istri ter porečji Kolpe in Krke, kjer bodo ob krajevno močnejših padavinah manjše reke in hudourniki še naraščali. Še bo naraščala tudi Ljubljanica, ki bo s Krko največji pretok dosegla v četrtek. Geologi opozarjajo tudi na povečano nevarnost plazenja razmočene zemljine po vsej Sloveniji.
Reke in hudourniški vodotoki po državi, zlasti v Podravju in porečju Savinje, so ponoči še naraščali. Danes in v prihodnjih dneh pa lahko po večini države pričakujemo njihov upad, so v zadnji hidrološki napovedi zapisali hidrologi z Agencije RS za okolje (Arso).
Danes bodo sicer še naraščale reke v južni Sloveniji, predvsem v slovenski Istri ter v porečju Kolpe in Krke. Ob krajevno močnejših padavinah lahko na teh območjih hitro narastejo predvsem hudourniški vodotoki in manjše reke. Možna so tudi razlivanja. Krka in Ljubljanica bosta naraščali in največje pretoke dosegli v četrtek čez dan.
Trenutno se zmanjšujejo pretoki rek v Pomurju in Podravju, ki so še veliki. Mura ima velik in ustaljen pretok, medtem ko se bo Drava čez dan vrnila v strugo. Reke v jugovzhodnem delu države imajo male in ustaljene pretoke.
Meteorologi na agencije za okolje so za prizadeta območja Gorenjske, Savinjske in Koroške regije pripravili posebno vremensko napoved. Ta kaže, da bo od srede zjutraj še občasno deževalo. Padavine bodo najbolj verjetne na Gorenjskem in Koroškem, kjer lahko do četrtka zjutraj pade od 10 do 20, krajevno do 40 milimetrov dežja
Po opozorilu Geološkega zavoda Slovenije obstaja povečana nevarnost nastajanja plazov tudi na območjih, ki do zdaj niso bila prizadeta. To velja za večji del Slovenije. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci izpostavil direktor geološkega zavoda Miloš Bavec, nevarnost plazov ne bo minila takoj, ko se vreme izboljša. Preventivno sta do preklica zaradi grozečih plazov še vedno zaprti državni cesti Dravograd–Ravne na Koroškem in Dravograd–Libeliče, kjer je plaz še posebej obsežen.
Kje je padlo največ dežja?
Meteorologi Arsa so v današnji objavi na družbenem omrežju Facebook zapisali, da vpliv ciklonskega območja nad severnim Sredozemljem na vreme pri nas počasi slabi.
Iz 24-urne vsote radarskih slik padavin je sicer razvidno, da so bili nalivi v ponedeljek najmočnejši v treh nevihtnih pasovih, ki so potekali v smeri jug – sever. Prvi je zajel slovensko Istro, Kras in širše območje Vipavske doline, kjer je večinoma padlo več kot 100 litrov dežja na kvadratni meter. Drugi pas nalivov je zajel območje Ilirske Bistrice, Postojne in Cerkljanskega ter tretji območje med Loškim Potokom, Ljubljano in Kamniškimi Alpami. Na navedenih območjih je večinoma padlo med 50 in 100 litrov dežja na kvadratni meter, so poudarili.
V torek so bile padavine porazdeljene bolj enakomerno in bile tudi manj intenzivne. Manjša območja močnejših padavin so se pojavila predvsem v jugozahodni, osrednji in severovzhodni Sloveniji. Ob tem je na teh območjih padlo okoli 50 litrov dežja na kvadratni meter, so še pojasnili vremenoslovci.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!