Povprečna avtomobilska guma je na koncu svoje življenjske dobe za kilogram lažja kot ob izdelavi. Ta manjkajoči kilogram gume, ki je izdelana iz mešanice naravnih in umetnih materialov, predstavljajo majhni delci, ki obležijo na cesti, od koder se sperejo v vodotoke ali pa jih celo odnese v zrak. Na AMZS opozarjajo, da povprečen avto na tisoč prevoženih kilometrov "odvrže" 120 gramov gumenih delcev. Ti delci pa predstavljajo vse večji delež izpustov mikroplastike v okolje.
Mikroplastika je povsod okoli nas. Najdemo jo v zemlji, v vodi, v prehranski verigi. Mikroskopski delci se spirajo v reke in od tam v morja. Mikroplastiko so našli tudi v največjih globinah oceanov.
V okolju jo delimo na primarno in sekundarno. Sekundarna nastane s počasnim razpadanjem večjih plastičnih smeti, denimo raznih vrečk in folij. Primarno mikroplastiko pa pomenijo delci, ki so že ob izpustu v okolje mikroskopske velikosti.
Večina ljudi ob omembi onesnaženja z mikroplastiko najprej pomisli na sekundarno mikroplastiko. In na globalni ravni sekundarna mikroplastika dejansko predstavlja največji delež mikroplastike v okolju.
A v razvitih državah, kjer je za zbiranje in predelavo plastičnih odpadkov razmeroma dobro poskrbljeno, največji delež onesnaženja prispeva t. i. primarna mikroplastika. Najpomembnejši vir primarne mikroplastike so plastična vlakna, ki nastajajo ob pranju sintetičnih oblačil v pralnem stroju.
Najbolj izdaten vir primarne mikroplastike v okolju so torej naša oblačila. Drugi najbolj izdaten vir pa so naši avtomobili, natančneje – avtomobilske gume.
Glede na poročilo Svetovne zveze za ohranjanje narave (IUCN) iz leta 2017 globalni izpusti primarne mikroplastike v okolje znašajo približno 3,2 milijona ton na leto. Približno polovica ostane v zemlji ali se ujame na čistilnih napravah, slaba polovica 1,5 milijona ton na leto pa konča v svetovnih morjih.
N1
Pri novejših avtomobilih so gume večji onesnaževalec od izpušne cevi
Sodobne avtomobilske pnevmatike so praviloma izdelane iz mešanice naravne in sintetične gume.
Delci, ki se med vožnjo krušijo s pnevmatik, so različnih velikosti. Večji obstanejo na cestišču ali ob njem, od koder jih sčasoma sperejo padavine, manjši delci pa lahko tudi oblebdijo v zraku in postanejo del onesnaženja s trdnimi delci PM10.
Glede na študijo, ki jo je naročilo britansko okoljsko ministrstvo, predstavljajo delci gum, skupaj z delci zavornih oblog in delci, ki so posledica obrabe cestišča, največji delež v skupni količini izpustov iz prometa v zrak. Delci PM10, ki nastajajo v motorjih z notranjim zgorevanjem, so po skupni masi šele na drugem mestu.
Medtem ko so izpusti delcev iz motorjev strogo regulirani in so se v zadnjih dvajsetih letih bistveno zmanjšali, v zvezi z izpusti delcev, ki so posledica obrabe gum, ni nikakršne regulative. Proizvajalcev nič ne zavezuje k zmanjševanju tovrstnega onesnaževanja. Posledično postajajo delci avtomobilskih gum vse pomembnejši vir v skupni količini izpustov delcev iz prometa.
Srdjan Živulović/Bobo
Družba Emissions Analytics opozarja, da je lahko količina gumenih delcev, ki se krušijo med vožnjo, celo do tisočkrat večja kot količina delcev, ki prihajajo iz izpušne cevi.
Poleg tega pa avtomobili postajajo vse večji in težji, kar še dodatno povečuje obrabo gum in s tem količino delcev, ki uidejo v okolje.
Večji in težji avtomobili – večja obraba gum
Zadnje desetletje je na cestah zaznamoval trend “SUVizacije” osebnih avtomobilov. Delež SUV (športnih terencev) med vsemi novimi vozili že skoraj dosega 50 odstotkov. SUV imajo praviloma večja kolesa in s tem večje gume od običajnih avtomobilov, večja guma pa pomeni večjo obrabo in s tem večjo količino odpadlih gumenih delcev.
Kot ugotavljajo pri Emissions Analytics, problem dodatno zaostruje široka uporaba cenenih gum z večjo obrabo, ne nazadnje pa tudi prodor električnih avtomobilov, ki sicer res ne proizvajajo izpušnih plinov, a so zaradi baterij težji in imajo zato prav tako večjo obrabo gum.
To so s testom nedavno potrdili tudi pri slovenski AMZS. V zadnjih treh letih so skupaj s partnerskimi avtoklubi iz tujine in potrošniškimi organizacijami natančno spremljali obrabo skoraj sto različnih avtomobilskih pnevmatik s premerom od 15 do 18 col.
Staš Zgonik/N1
“Med testom pnevmatik obrabo ugotavljamo na daljših relacijskih vožnjah na vedno isti relaciji – krožni vožnji v konvoju testnih avtomobilov. Natančne podatke o odpadu gumene zmesi pri testu obrabe smo ugotovili z natančnim tehtanjem pnevmatik pred vožnjo in po njej. Ugotovili smo, da je povprečna obraba gumenih delcev v celotnem testu (pri vseh štirih gumah skupaj) znašala 117 g na 1.000 prevoženih kilometrov,” je povedal novinar AMZS Motorevije Jure Gregorčič.
Nekdo, ki z avtomobilom prevozi 10 tisoč kilometrov na leto, torej s tem v okolje v povprečju “odvrže” za več kot kilogram gumenih delcev, ki predstavljajo pomemben delež mikroplastike v okolju.
Kot ugotavljajo pri AMZS, test dokazuje, da avtomobili z velikimi platišči povečujejo lastniške stroške in onesnaževanje s trdimi delci, saj so večje pnevmatike v povprečju izgubile več materiala kot manjše.
Priporočila AMZS glede obrabe avtomobilskih pnevmatik:
· Če na leto prevozite veliko število kilometrov, pri nakupu izberite pnevmatike z manjšo stopnjo obrabe. Z njimi boste privarčevali in manj obremenili okolje.
· Pravočasno zamenjajte zimske in letne pnevmatike. Temperatura okolja in cest močno vpliva na obrabo.
· Redno preverjajte tlak pnevmatik. Tako prenizek kot tudi previsok tlak povečujeta obrabo.
· Če zaznate neenakomerno obrabo pnevmatik, naj na servisu preverijo stekanje koles oziroma na avtu opravite servis nastavitve podvozja (optika).
· Umirjena vožnja s predvidevanjem, brez sunkovitih pospeševanj in zaviranj pripomore k občutno manjši obrabi pnevmatik.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje