Menu Item
Baterijske reje je v Sloveniji precej manj kot pred leti, saj so velike trgovine na pobudo društev za zaščito živali večinoma nehale prodajati tovrstna jajca, pri proizvodnji katerih kokoši najbolj trpijo. A dosti bolje se jim ne godi niti v hlevski reji. Tudi fotografije lepih slovenskih gora na škatlah jajc ne pomenijo, da kokoši kadarkoli v življenju uzrejo kaj drugega kot natrpan hlev.
Jajca so pogosto, priljubljeno in zdravo živilo, tako samostojno kot sestavina različnih prehrambnih izdelkov. Večje trgovine so v zadnjih letih po pritiskih društev za zaščito živali s svojih polic večinoma umaknile jajca iz baterijske reje. Toda v Sloveniji še vedno več deset tisoč kokoši celo svoje klavrno življenje preživi v majhnih kletkah, njihova jajca pa postanejo sestavina za piškote, testenine, omake, juhe in številne druge izdelke. Da se tudi kokošim v hlevski reji – takih je v Sloveniji okrog 80 odstotkov – ne godi najbolje, opozarjajo zaščitniki živali. Da se način reje in predvsem krma živali pozna tudi v hranilnih vrednostih jajc, pa pravijo strokovnjaki za prehrano.
Poleg baterijske reje, kjer so kokoši v kletkah, poznamo še hlevsko ali talno rejo, kjer so kokoši v notranjih prostorih oziroma v hlevu, ter prosto rejo, kjer gredo lahko iz teh prostorov tudi ven, na prosto. V ekološki reji pa imajo kokoši poleg gibanja na prostem tudi ekološko krmo. Kot pojasnjujejo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), slovenska zakonodaja predpisuje enake standarde, kot jih določa evropska direktiva o minimalnih pogojih za zaščito kokoši nesnic. Ti določajo najmanjšo površino, ki mora biti na voljo kokošim.
Omenjena direktiva je leta 2012 prepovedala rejo v klasičnih baterijskih kletkah, ki so bile velike 550 kvadratnih centimetrov. Nadomestile so jih tako imenovane obogatene baterijske kletke, v katerih imajo kokoši nekaj več, vsaj 750 cm2. To pomeni, da je na kvadratnem metru lahko 13 kokoši. Pri ostalih (v zakonodaji imenovanih alternativnih) načinih reje pa ima kokoš na voljo 1.111 cm2 – to pomeni, da je v hlevu na enem kvadratnem metru lahko do devet kokoši. “V prosti reji ima kokoš poleg tega na voljo še 40.000 cm2 izpusta. V vseh rejah morajo biti kokošim na voljo gredi za počivanje, material za brskanje in gnezdo, kjer nesejo jajca,” so pojasnili na UVHVVR.
Koliko kokoši je v kletkah?
Manjših hlevov ni treba registrirati, zato UVHVVR podatkov o njih nima. To velja za tiste kmetije in posameznike, ki imajo jajca le za lastno domačo porabo, in reje, v katerih imajo manj kot 350 kokoši, jajca pa prodajajo samo na mestu pridelave končnemu potrošniku.
Večji hlevi se morajo registrirati. Po podatkih uprave je v Sloveniji 135 gospodarstev s skupaj 227 hlevi za rejo nesnic. Glede na maksimalno število kokoši, ki so lahko v določenem načinu reje, je v Sloveniji 14,5 odstotka kokoši v baterijski reji oziroma v kletkah. Največ, 79 odstotkov, jih je v hlevski reji. V prosti reji je zgolj 4 odstotke kokoši, v ekološki reji pa le 2,5 odstotka. “Praviloma gre pri prosti in ekološki reji za manjše objekte, pri hlevski reji in reji v kletkah pa za večje obrate,” pojasnjuje uprava.
V Sloveniji živi okrog 1,5 milijona kokoši nesnic za prirejo konzumnih jajc, kažejo podatki statističnega urada (Surs). Od tega jih je več kot polovica na gospodarstvih, ki imajo več kot 5.000 kokoši. Na Sursu so izračunali, da so te kokoši v letu 2023 znesle 355.680.314 jajc, to je v povprečju 237 jajc na kokoš na leto.
Dobrobit živali
V društvih, ki si prizadevajo za zaščito živali, so prepričani, da bi bilo treba baterijsko rejo vsaj v Evropski uniji ukiniti. Zaradi tovrstnih pozivov je baterijska reja v Avstriji že več let povsem prepovedana. V Sloveniji pa so dosegli, da so večje trgovine prenehale prodajati sveža jajca iz baterijske reje. Toda več sto tisoč kokoši pri nas še vedno trpi v kletkah, opozarjajo.
“To je bila za kokoši pomembna sprememba. Ampak zgodba tukaj še ni zaključena. Kokoši bodo v baterijski reji trpele, dokler ta ne bo prepovedana,” je prepričan predsednik društva AETP in podpredsednik Zveze nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije Samo Curk. Pred začetkom pobud je bilo na policah slovenskih trgovin več kot 60 odstotkov jajc iz baterijske reje.
Kot pravi Curk, so v baterijski reji “kokoši nagnetene v eno kletko, tako da je eni kokoši zagotovljena površina v velikosti enega A4 papirja – to pomeni 13 kokoši na kvadratni meter”. Opozarja, da so tla pri taki reji žičnata, površina, ki je namenjena za kljuvanje in brskanje, pa tako majhna, da običajno ne služi svojemu namenu. “V takem suhoparnem okolju kokoši trpijo, saj ne morejo izražati vedenj, ki so zanje zelo pomembna,” dodaja. Kokoši se namreč zaradi utesnjenega bivanja v kletki ne morejo pretegovati, prhutati s krili in si očistiti perja v peščeni kopeli. “Kokoši imajo globoko zakoreninjeno vedenje povezano z iskanjem hrane in raziskovanjem okolice. Če nimajo dovolj zaposlitve, bodo to vedenje preusmerile na sovrstnice, tako da jim bodo kljuvale perje, kar vodi v poškodbe in bolečino,” še opozarjajo v kampanji “Slovenija proti kletkam”, v kateri zbirajo podpise tudi za prepoved kletk, v katerih dobršen del življenja preživijo svinje. Kampanjo so med drugim podprli Nacionalni center za dobrobit živali ter strokovnjaki veterinarske in biotehniške fakultete.
Tudi v hlevih pa se kokošim ne godi najbolje. “Kokoši so v zaprtem prostoru, do devet kokoši nesnic na kvadratni meter. V taki reji ima kokoš bolj stimulativno okolje za raziskovanje in iskanje hrane, vendar je gostota kokoši v hlevu še vedno visoka,” opozarja Curk in dodaja, da so za kokoši nekoliko boljši hlevi, v katerih se lahko gibljejo v več nadstropjih.
Prosta reja je podobna hlevski, le da imajo kokoši možnost izpusta, običajno na travnik in tako nekaj naravne svetlobe. Toda, kot opozarja Curk, “izpust zakonodajno ni dobro definiran in se zato pašne reje po kakovosti življenja kokoši lahko močno razlikujejo”. Po njegovih besedah je izpust lahko le nekaj kvadratnih metrov velik travnik, če ni ustreznega zavetja grmov in dreves, pa si kokoši sploh ne upajo na prosto.
Z vidika dobrobiti živali je primernejša ekološka reja, pri kateri imajo kokoši čez dan možnost izpusta, vsaka nesnica pa na travniku vsaj 4 kvadratne metre. “Gostota naseljenosti je v ekološki reji 52-krat manjša kot v baterijski,” pojasnjuje Curk. Ekološka reja zahteva tudi ekološko krmo (brez pesticidov, antibiotikov, dodanih hormonov ali umetnih barvil) in je bolj nadzorovana. Prav tako je ekološka reja edina, pri kateri kokošim ne porežejo kljunov. V ostalih rejah je to standarden postopek, s katerim preprečijo, da bi se kokoši kljuvale med seboj.
“Še najboljše se kokošim po naši oceni godi v dvoriščnih rejah,” pravi Curk in tistim, ki želijo dobro kokošim, svetuje, naj jajca kupujejo pri znancih oziroma na kmetijah, kjer lahko sami preverijo, da je skrbnikom mar za dobrobit in zdravje kokoši. “Dober pokazatelj je, da so kokoši na paši, nastilj redno menjan in bivalni prostori čisti,” opisuje predsednik društva AETP.
Kako UVHVVR nadzira reje kokoši nesnic? “V skladu z letnim načrtom dela. V rejah, kjer so bile ugotovljene neskladnosti, se uradni nadzor ponovi,” pojasnjujejo in dodajajo, da v obdobju štirih let tako pregledajo vse registrirane reje v Sloveniji. Med letoma 2020 in 2023 so se osredotočili na baterijsko rejo, v novem štiriletnem ciklusu 2024–2027 pa se bodo posvetili kokošim v ostalih vrstah rej. V letu 2022 so opravili 39 nadzorov in ugotovili eno neskladnost. V letu 2023 so opravili 29 nadzorov in ugotovili tri neskladnosti. Za kršitve se imetnik kokoši nesnic kaznuje z globo od 200 do 400 evrov, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo od 400 do 1.600 evrov.
Kakšna je politika trgovin?
O tem, kakšna jajca prodajajo in kako nadzorujejo dobavitelje, smo povprašali tudi trgovine.
V Hoferju pravijo, da je zagotavljanje dobrobiti živali zanje zelo pomembno, zato so februarja 2017 kot prvi trgovec v Sloveniji prenehali prodajati kokošja jajca iz baterijske reje. “Dodatno smo do konca leta 2019 odstranili jajca iz baterijske reje tudi iz izdelkov lastnih blagovnih znamk,” so sporočili in pojasnili, da je na njihovih policah 90 odstotkov teh izdelkov. V njih so jajca baterijske reje “v tesnem sodelovanju z dobavitelji nadomestili z jajci iz ekološke, proste ali talne reje”. V redni ponudbi imajo le jajca lastne blagovne znamke, “tako da lahko dobavitelje redno preverjamo z nenapovedanimi kontrolami in obiski, tudi glede načina reje”, so odgovorili na vprašanje, kako preverjajo, da se v škatli z oznako hlevska reja ne znajdejo jajca iz baterijske.
Podobno se pohvalijo v Lidlu Slovenija, kjer so se “že leta 2016 kot prvi trgovec v Sloveniji zavezali, da bomo kupcem ponujali le še sveža jajca z minimalnim standardom hlevske reje in to prilagoditev v tesnem sodelovanju z dobavitelji v ponudbo uvedli leto kasneje”. Vsa sveža jajca, ki jih prodajajo, so slovenskega porekla. Od konca leta 2019 tudi v izdelkih njihovih blagovnih znamk uporabljajo zgolj jajca iz (vsaj) hlevske reje. Vzpostavljen imajo tudi notranji sistem nadzora, ki je, kot pravijo “še strožji od zakonodaje”. Izdelke dobaviteljev lastnih blagovnih znamk redno pošiljajo na analize v neodvisne akreditirane laboratorije ter preverjajo nadzor nad kakovostjo izdelkov in pravilnost označevanja izdelkov.
Tudi v Sparu svežih jajc iz baterijske reje ne prodajajo, “za končne izdelke pa proizvajalec uporablja jajca po lastni presoji”, pravijo. Pojasnili so tudi, kako so jajca označena – na oznakah so zapisani registrska številka proizvajalca, poreklo, pa tudi način reje kokoši, kot je vidno na spodnji sliki.
V Mercatorju pa pravijo, da so na njihovih policah zgolj jajca iz proste ter hlevske oziroma talne reje, iz baterijske pa že več let ne. Za izdelke, ki vsebujejo jajca, pa vrsto reje zagotavljajo proizvajalci.
V društvu AETP sicer opozarjajo na marketinške taktike, med njimi fotografije lepih slovenskih travnikov, planin in gora na škatlah jajc. “To, da embalaža namiguje, da so kokoši iz neke čudovite slovenske planine, zgolj pomeni, da je intenzivni hlev z več kot deset tisoč kokošmi postavljen v bližini te planine in jo morebiti celo onesnažuje s svojo prisotnostjo. V hlev zaprte kokoši vsekakor nimajo nič od tega,” potrošnike opozarja Samo Curk.
Kar je dobro za kokoš, je tudi za človeka
Slovenija je z jajci 95-odstotno samooskrbna, tako da svežih jajc iz tujine na policah praktično ni. Drugače pa je z jajci v izdelkih. Kitajska, največja proizvajalka, proizvede kar 40 odstotkov vseh, največ na ogromnih farmah. Iz njih pripravljajo jajca v prahu in druge polizdelke, ki končajo v izdelkih velikih prehrambnih podjetij.
Kakšna pa je razlika v kakovosti jajc iz različnih vrst reje? “Potrošniki lahko opazijo, da se jajca med seboj zelo razlikujejo po intenzivnosti okusa in tudi barvi, zato seveda ni presenetljivo, da so pomembne tudi razlike v hranilni sestavi,” pojasnjuje dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Na hranilno sestavo jajc vpliva tudi reja, še posebej je pomembna kakovostna krma kokoši. Kot pravi Pravst, je z izbrano krmo mogoče doseči znatne spremembe v maščobnokislinski sestavi – vključno s količino omega-3 maščob, pa tudi vsebnost drugih hranil. “Žal pa se kakovostnejša krma in manjša intenzivnost pridelave običajno odražata z višjo ceno,” opisuje nutricionist.
Potem ko je dolgo veljalo, da je uživanje preveč jajc zaradi holesterola zdravju nevarno, je zdaj drugače. “V stroki ni nekega usklajenega stališča o primerni količini jajc v prehrani, vsekakor pa lahko upoštevamo splošno priporočilo, da z nobenim živilom ni smiselno pretiravati, ključ je v pestrem izboru raznolikih živil,” pravi Pravst in dodaja, da je “še posebej pri jajcih na mestu nasvet ‘manj je več’, tako da pojejte raje kakšno jajce manj, pa tistega bolj kakovostnega”.
Več prehranskih nasvetov so strokovnjaki Inštituta za nutricionistiko v sodelovanju z NIJZ zbrali na nacionalnem portalu Prehrana.si.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje