Menu Item
Poskusi s štiridnevnim delovnim tednom že potekajo v nekaterih državah, v Sloveniji pa za zdaj nekaj podjetij preizkuša šesturni delovni dan. Med pozitivnimi učinki krajšega delovnika izpostavljajo predvsem boljše zdravje, več časa za družino in večjo učinkovitost. Pri združenju Manager Slovenija opozarjajo, da je pogoj za krajši delovni teden raven produktivnosti.
Ideja o štiridnevnem delovniku ni nova in se v svetu pojavlja že vsaj desetletje. V zadnjem obdobju se omenja predvsem v povezavi z epidemijo covida-19, ki je zarezala v naše navade. Štiridnevni delovnik temeljni na predpostavki, da pripomore k izboljšanju duševnega stanja, delavci so produktivnejši, pozitivni učinki pa so tudi na okolje, saj je manj voženj na delo.
Osemurni delovnik je v veljavi že skoraj 200 let. Od takrat se je praktično na vseh področjih zgodil velik napredek, spremenile so se življenjske navade, a po drugi strani delovnik ostaja enak. V anketi SimpleTexting, na katero se sklicuje ameriška revija Forbes, je sodelovalo več kot tisoč Američanov, 90 odstotkov pa jih je menilo, da je petdnevni delovni teden preživet.
Španci bodo vključili 200 podjetij, prihodnje leto tudi Kickstarter
Ideje so različne, glavna razlika pa je, da bi se delovni teden s 40 ur skrajšal na 32. Med njimi so ideje o štirih dnevih po deset ali osem ur. Vsem je skupno, da so zaposleni ob petkih prosti in se vikend podaljša z dveh na tri dni.
Španija je pred meseci napovedala pilotni projekt, v katerega bo vključenih 200 podjetij, v katerih bodo uvedli štiridnevni oziroma 32-urni delovnik. Na Japonskem so v Microsoftu omogočili proste petke, plače pa so za zaposlene ostale enake. Skozi raziskave so ugotovili, da so v štirih dneh porabili manj elektrike in papirja, produktivnost pa se je povečala za 40 odstotkov.
V Belgiji vlada razmišlja o predlogu, da bi presedlali na štiridnevni delovnik, še vseeno pa bi morali zaposlenih delati od 38 do 40 ur na teden. Za zdaj uradne odločitve še ni, prav tako pa predlog ne bi bil sprejet kot obvezni štiridnevni delovnik.
Za prihodnje leto so pilotni projekt s štiridnevnim delovnikom napovedali tudi v Kickstarterju, največji platformi za množično financiranje. Idejo o krajšem delovniku poskušajo uresničiti tudi v v britanski multinacionalki Unilever, kjer za zdaj v projektu sodeluje 81 delavcev, konec leta pa bodo ocenili idejo in se odločili, ali bodo odločitev prenesli na celotno podjetje.
Že pred tremi leti so se za krajši delovnik odločili v novozelandski pravni svetovalnici za oporoke Perpetual Guardian. Po besedah direktorja Andrewa Barnesa se je storilnost dvignila za 20 odstotkov, po njegovi oceni se je izboljšalo zadovoljstvo zaposlenih.
Največkrat se je s krajšim delovnikom omenjalo skandinavski državi Švedsko in Finsko. O prvi so se leta 2016 razpisali številni mediji. Testno so uvedli šesturni delovnik za medicinske sestre v enem od domov za starejše, vendar se je izkazalo, da je takšen delovnik dražji za dom. Švedska kasneje šesturnega delovnika ni uzakonila. Na Finskem pa se je o krajšem delovniku pisalo predvsem ob imenovanju nove premierke Sanne Marin, ki naj bi bila tej idejo zelo naklonjena. V svoj volilni program je postopno skrajševanje delovnika na 32 ur tedensko zapisala tudi stranka SD.
Manager Slovenije: Slovenski delavec dela več kot avstrijski, a ustvari manj
Pa Slovenija? Pri nas po zakonu o delovnih razmerjih polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur tedensko in ne krajši od 36 ur.
Petra Juvančič, izvršna direktorica Manager Slovenije, izpostavlja, da je pri vodenju podjetij nenehno prisotno tehtanje in lovljenje ravnotežja med delom in zasebnim življenjem ter obenem ustvarjanja višje dodane vrednosti in delovnih mest, ki krepijo gospodarstvo in družbeno blaginjo.
Pri Združenju Manager so skupaj z Ekonomsko fakulteto in ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo izvedli raziskavo, po kateri je vsak zaposleni v Sloveniji leta 2019 ustvarili 18,8 odstotka manj dodane vrednosti kot povprečni zaposleni v državah članicah EU. Za primerjavo, zaposleni v Avstriji ustvari 43,5 odstotka več kot zaposleni v Sloveniji, ob tem pa opravi skoraj sto ur letno manj (v Sloveniji je povprečje 1.601, avstrijski delavec povprečno 1.509).
“Krajši delovni dan oziroma krajši delovni teden zagotovo postaja eden od pomembnih orodij organizacijske strukture, kar pa je močno odvisno od narave dela, poslovnega modela, industrije idr,” meni Juvančič.
In dodaja: “Pomembna naloga in odgovornost leži na vodjih in menedžerjih organizacij. Kot je na nedavnem menedžerskem kongresu v Portorožu dejal Jim Hagemann Snabe, prvi mož družb A. P. Moller – Maersk in Siemens, se spreminja celotna paradigma: v 200 letih industrializacije smo ljudem narekovali, kaj morajo delati, in jih nadzorovali, medtem ko so danes ljudje veliko bolj ustvarjalni, če so opolnomočeni in jih namesto nadzora le usmerjamo ter jim kažemo pot.”
Šest ur dnevno delajo že tri leta in pol
V Sloveniji se je za zdaj nekaj podjetij odločilo za poskus s šesturnim delovnikom. Eno prvih slovenskih podjetij, ki je uvedlo šesturni delovnik in je bilo deležno tudi številne medijske pozornosti, je podjetje Donar. Ukvarja se z izdelovanjem sedežnega pohištva, šesturni delovnik pa so v podjetju uvedli pred tremi leti in pol, in sicer za zaposlene v proizvodnji in pisarni. Ob tem plače zaposlenim niso spremenili.
“Zaposleni so tako prej z družinami ter imajo več časa za družinske in prostočasne dejavnosti, kar pripomore k boljši psihofizični kondiciji. Prav tako v 40 letih delovne dobe ob šesturnem delovniku dejansko ‘oddelamo’ 30 let, kar pomeni, da bodo lahko ljudje še nekaj časa prostovoljno aktivni in predvsem bolj zdravi in bodo s tem manj obremenjevali zdravstveno blagajno,” razlaga prokurist podjetja Matjaž Feguš in dodaja, da so se pozitivni učinki, kot sta zadovoljstvo zaposlenih in manjša obremenjenost, pokazali šele po daljšem obdobju.
Težave se pojavijo predvsem v obdobju, ko je več naročil in so dobavni roki krajši. Feguš meni, da je krajši delovnik manj primeren predvsem za delovno intenzivne panoge z manjšo dodano vrednostjo.
“Za večino podjetij pa bi že danes skrajšani delovnik na daljši rok pomenil prihranek (stroški energentov, boljše načrtovanje prostora – co-working ipd.), manj bolniške odsotnosti, manjšo utrujenost zaposlenih ter posledično boljšo produktivnost (manj napak),” dodaja Feguš in pravi, da so dobili že kar nekaj klicev podjetij, ki želijo preizkusiti krajši delovnik, nekaj pa jih je tudi obiskalo.
V Skazi opazili, da imajo delavci raje fleksibilnost delovnega časa
Dve uri krajši dnevni delovnik so uvedli tudi v podjetju Plastika Skaza. Trenutno le v režiji. “Sodelavci, ki so vključeni v šesturni delovnik, tega še vedno koristijo, seveda ko njihovo delo to dopušča,” pojasnjujejo v podjetju. Po njihovih ugotovitvah je večje zanimanje za fleksibilen delovnik, torej delo do doma in časovno nevezan prihod na delo.
“Po dosedanjih izkušnjah smo ugotovili, da ljudem največ pomenita fleksibilnost in svoboda pri delu. Ni jim toliko pomembno, koliko ur so na delovnem mestu, temveč da si lahko sami razporejajo delovni čas. Po drugi strani pa je nam kot delodajalcu pomembno, da je delo učinkovito opravljeno,” pojasnjujejo.
V Skazi so tako opazili, da se je povečala produktivnost, saj so ljudje bolj osredotočeni. “Krajši delovni čas jim omogoča, da lažje usklajujejo zasebno in poslovno življenje, imajo več prostega časa, posledično pa prihajajo na delo tudi bolj motivirani,” pravijo v Skazi.
V Hoferju je nekaj več kot polovica zaposlenih v logistiki in prodaji zaposlenih za (po)polni delovni čas (poimenovanje podjetja, op. p.), kar pomeni šesturni delovnik, zaposleni pa dobivajo plače za osem ur dela. Projekt so začeli lanskega septembra, zaposleni v prodaji pa dobijo 1.284 evrov bruto plače.
“Na vzorcu dvanajstih udeležencev smo ugotovili, da se je ob sistemski uvedbi šesturnega delovnika povečalo zadovoljstvo z življenjem in zmanjšal konflikt med delom in družino,” so v prvi longitudinalni raziskavi o sistemskem uvajanju šesturnega delovnika ugotovili v magistrski nalogi pod mentorstvom Eve Boštjančič na Filozofski fakulteti.
