Binkošti, zaključek velikonočnega časa in gneča na cesti

S praznikom kristjani obeležujejo prihod Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu prišel nad Jezusove učence in njegovo mater Marijo. Po učenju Katoliške cerkve Sveti Duh skupaj z Očetom in Sinom tvori sveto trojico, pri čemer gre za enega Boga v treh različnih naravah.
Po binkoštih – pojem izvira iz grške besede pentekoste, petdeseti – se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma začetka adventa.

Na binkošti v cerkvah velikonočno svečo z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.

Binkošti so v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov. Med drugim v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Madžarskem obeležujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan. Evangeličani, ki predstavljajo velik del kristjanov v omenjenih državah, namreč binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dneva.

Predvsem za ponedeljek v prometnoinformacijskem centru napovedujejo povečan promet v smeri od Hrvaške proti Avstriji, saj v več evropskih državah obeležujejo tudi binkoštni ponedeljek.