Bitka za vrhovno sodišče: koalicija naj ne bi reševala "predsednika Mikija"

Potem ko je parlamentarni odbor za pravosodje na maratonski seji pretekli teden sprejel številne amandmaje na paket nove sodniške zakonodaje, Sodni svet in sodniško društvo v primeru potrditve sprememb napovedujeta vložitev zahteve za ustavno presojo. Ob obravnavi sodniškega trojčka na pristojnem odboru pa se je odprlo tudi vprašanje, ali naj se odhajajočemu predsedniku vrhovnega sodišča Miodragu Đorđeviću vendarle omogoči, da dokonča svoj mandat.

Đorđević bo decembra letos dopolnil 70 let, zato mu po zakonu preneha sodniška funkcija. A je poslanka Gibanja Svobode in predsednica odbora za pravosodje Lena Grgurevič na seji odbora predlagala dopolnilo, po katerem bi predsedniku vrhovnega sodišča sodniška funkcija prenehala z iztekom mandata, ne pa z dnevom upokojitve oziroma ko dopolni 70 let. Z drugim dopolnilom je Grgurevič predlagala še, da se ta sprememba začne uporabljati takoj in ne s 1. januarjem 2027, kot je bilo predvideno za vse ostale določbe zakona o sodnikih.

Člani odbora za pravosodje so dopolnilo Grgurevičeve, ki bi Đorđeviću omogočilo dokončanje mandata, zavrnili. Sodni svet pa je nato v torek izglasoval, da Đorđeviću z 31. decembrom letos preneha sodniška funkcija, s tem pa tudi funkcija predsednika vrhovnega sodišča. Kot je znano, je Sodni svet za Đorđevićevega naslednika že pred nekaj tedni podprl Damjana Oroža. Ta je na tajnem glasovanju prejel devet glasov, njegova protikandidatka Marjeta Švab Širok pa dva glasova.

Đorđević odločno podpira dvig starostne omejitve za vrhovne sodnike na 75 let

V luči polemik, da mu želi vladajoča politika pet pred dvanajsto podaljšati mandat na čelu vrhovnega sodišča, se je danes na dogajanje odzval Đorđević. "Ideji, da bi se mi kot predsedniku vrhovnega sodišča mandat podaljšal oziroma da bi ga lahko odslužil do konca, nisem naklonjen, ker gre za nesistemsko rešitev. To, kar se zdaj dogaja, je razumljeno kot reševanje vojaka Ryana oziroma predsednika Mikija. Ne želim biti v situaciji, da bi se tako gledalo na moj položaj," je na današnji novinarski konferenci dejal Đorđević.

Kot je povedal, pa je na mizi tudi druga možna rešitev, in sicer podaljšanje mandata vrhovnih sodnikov na 75 let: "S tem bi imel tudi jaz podaljšan mandat, vendar pa se še nisem odločil, ali bi opravljal svojo funkcijo po 31. decembru 2025."

Ob tem pa je dejal, da odločno podpira dvig starostne omejitve za vrhovne sodnike s 70 na 75 let. Za to je navedel več argumentov, med drugim je izpostavil, da starostna omejitev ne velja za ustavne sodnike ali sodnike na Sodišču EU v Luksemburgu.

Na vprašanje, ali se mu zdi primerno, da se takšna razprava odpira, ko je postopek iskanja njegovega naslednika že skorajda pri koncu, pa je odgovoril, da je "situacija oziroma časovno sosledje za vse vpletene izredno nerodno in neugodno".

"Tukaj ne gre samo za diskrecijo, ampak tudi za arbitrarnost in diskriminacijo"

Kot problematično pa je označil to, da ga je Sodni svet že vnaprej razrešil s funkcije predsednika vrhovnega sodišča. Kot je poudaril, je za izdajo ugotovitvene odločbe po zakonu potrebno obvestilo predsednika vrhovnega sodišča. Tega dokumenta pa Đorđević Sodnemu svetu – zaradi predloga o podaljšanju starostne omejitve vrhovnih sodnikov na 75 let – doslej ni posredoval.

"Prav tako nisem predlagal izdelave sklepa o prekinitvi delovnega razmerja, ki je potrebna za upokojitev. Moteče je tudi, da imam na vrhovnem sodišču kolegico, ki je v tem letu že dopolnila 70 let, pa ji Sodni svet takšnega sklepa ni izdal. Tukaj ne gre samo za diskrecijo, ampak tudi za arbitrarnost in diskriminacijo," je poudaril.

Po njegovih besedah se je Sodnemu svetu pri iskanju njegovega naslednika precej mudilo. "Prvi razpis je bil v začetku leta 2025, vprašanje o upokojitvi sem prejel že junija 2025, zdaj sem pa bil seznanjen, da mi preneha mandat z 31. decembrom," je povedal Đorđević in dodal, da je takšno hitenje nenavadno.

Ali bo sklep Sodnega sveta o svoji razrešitvi izpodbijal, se še ni odločil. "Če bi bil uspešen pri izpodbijanju, se mi zastavlja vprašanje, kako bi, če bi bil moj mandat podaljšan, kot predsednik vrhovnega sodišča lahko še naprej sodeloval s Sodnim svetom," je poudaril Đorđević. Na vprašanje, ali lahko iz njegovih besed sklepamo, da si želi dokončati mandat, pa je odgovoril, "da ne zelo".

Katič: Minister ne more sprejeti drugačne odločitve, kot da sledi mnenju Sodnega sveta

A kot že rečeno, Đorđevićev odhod v pokoj lahko zdaj prepreči samo še koalicija, ki bo drugo obravnavo sodniškega trojčka opravila na redni seji državnega zbora, ki se bo začela prihodnji teden.

Vendar pa novega dopolnila, ki bi Đorđeviću omogočil dokončanje mandata, ne gre pričakovati, pravijo nekateri naši sogovorniki iz Gibanja Svoboda. Kot navajajo, je po zadnjih usklajevanjih starostna omejitev tudi za vrhovne sodnike še naprej določena pri 70 letih.

Ob tem tudi ne gre spregledati, da je pravosodna ministrica iz vrst SD Andreja Katič pred današnjo sejo vlade povedala, da bo v državni zbor v naslednjih dneh poslala predlog, da se za novega predsednika vrhovnega sodišča imenuje Oroža. "Minister ne more sprejeti drugačne odločitve, kot da v tem primeru sledi mnenju Sodnega sveta," je pojasnila Katič.

Prizadevanja nekaterih poslancev koalicije, da bi Đorđeviću omogočili dokončanje mandata, je označila za legitimna, je pa poudarila, da je Đorđević ob kandidaturi za to funkcijo vedel, da bo njegov mandat krajši. "Lahko pa povem, da je zame dober predsednik vrhovnega sodišča," je dejala Katič, ki verjame, da ji bo sodniški trojček kljub kritikam Sodnega sveta in sodniškega društva do konca letošnjega leta uspelo spraviti pod streho.