Menu Item
Ministrstvo za infrastrukturo je 30. marca, dva dni po odstavitvi Blaža Košoroka z mesta državnega sekretarja na ministrstvu in na dan njegove potrditve za novega šefa Gen energije, vložilo pobudo za začetek umeščanja drugega bloka krške nuklearke v prostor. Drugi blok je trenutno največji projekt Gen energije. Tudi sprožitev postopkov za umeščanje v prostor pa, kot pravijo na infrastrukturnem ministrstvu, še ne pomeni odločitve za gradnjo.
Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Jernej Vrtovec, je Gen energiji julija lani izdalo energetsko dovoljenje za gradnjo drugega bloka krške nuklearke. “S tem smo naredili prvi, a pomemben korak. Ta pa še ne pomeni odločitve za gradnjo,” je takrat povedal minister Vrtovec in pojasnil, da je naslednji korak umeščanje v prostor.
Ta postopek vodi ministrstvo za okolje, kjer pa so nam že lani pojasnili, da postopek začnejo na pobudo infrastrukturnega ministrstva z ustrezno obrazložitvijo in utemeljitvijo. In to so v teh dneh tudi dobili. Na infrastrukturnem ministrstvu pravijo, da so prvo vlogo Gen energije za izdajo pobude prejeli decembra, dopolnitev pa marca letos. To sredo so nato vložili pobudo na okoljsko ministrstvo, s čimer se lahko postopki začnejo.
Vložitev pobude sovpada z menjavo na čelu Gen energije. Prav v sredo so nadzorniki namreč za generalnega direktorja imenovali Blaža Košoroka, dosedanjega sekretarja na Vrtovčevem ministrstvu. Košorok je z delom začel danes, nadomestil je mesec dni nazaj razrešenega Martina Novšaka, ki pa ostaja svetovalec poslovodstvu. Kot smo pisali, nad projektom NEK 2 sicer bedi Danijel Levičar, ki je tudi poslovni direktor Gen energije.
O referendumu še preuranjeno govoriti
Umeščanje v prostor naj bi trajalo pet let. Ta vlada se je po naših informacijah nagibala k temu, da bi projekt uredila s posebnim zakonom, kar bi olajšalo postopke v tej fazi, a je mesec dni pred volitvami verjetno prepozno za take poteze. Po optimističnem scenariju bi lahko drugi blok elektrarne postavili do leta 2035.
Ob nadaljevanju postopka, ki seveda pomeni tudi dodatna vlaganja v pripravo projekta (za tega je Gen energija že do leta 2018 namenila 16 milijonov evrov), ostaja odprto vprašanje, v kateri fazi se bomo odločili, ali bomo drugi blok gradili ali ne. Ko smo lani preverjali pri politikih, je bila ta precej soglasna, da bi se morali Slovenci o gradnji odločati na posvetovalnem referendumu.
“V tem trenutku je še preuranjeno govoriti o posvetovalnem referendumu o izgradnji drugega bloka,” pravijo na ministrstvu. “Naj jasno poudarimo, da izdaja energetskega dovoljenja ne predstavlja dokončne odločitve za projekt, temveč odpira pot za izvedbo upravnih postopkov in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje, kar je nujna podlaga za končno odločitev o optimalnem energetskem scenariju za prihodnjo oskrbo nizkoogljične Slovenije.”
Hrvati bi sodelovali, Avstrijci in Italijani proti
Vzporedno z umeščanjem v prostor ministrstvo za okolje začne tudi s pridobivanjem soglasij sosednjih držav. Hrvaška, s katero si že delimo lastništvo in proizvedeno elektriko iz prvega bloka krške nuklearke, je prejšnji teden izkazala interes za podobno sodelovanje pri drugem bloku. “Kot veste, smo v solastništvu. Kot vlada smo izrazili načelno pripravljenost, da če se v Sloveniji sprejme odločitev o gradnji novega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK), Hrvaška v tem procesu sodeluje po modelu, kot je sodelovala do zdaj,” je po sestanku z Janezom Janšo dejal njegov hrvaški kolega Andrej Plenković.
Kot trd oreh pa bi se lahko izkazali Avstrija, ki nasprotuje jedrskim elektrarnam, in tudi Italija, od koder že prihajajo določene protestne izjave.
Hrvaška strokovna javnost je sodelovanju Hrvaške pri gradnji drugega bloka naklonjena. Z novim blokom bi se Hrvaška in Slovenija uvrstili v krog držav, ki menijo, da bi bilo odvisnost od ruskega plina treba zmanjšati s krepitvijo jedrskih izvorov energije, z druge strani pa bi se zmanjšali ogljični izpusti, je za Večernji list povedal znanstvenik z Inštituta Ruđer Bošković Tonči Tadić.
Hrvaška po njegovih besedah proizvede 80 odstotkov potrebne energije. Če bi preostalih 20 odstotkov pokrila iz še ene nuklearke, ji sploh ne bi bilo več treba skrbeti, kaj se bo dogajalo s ceno ruskega plina in če ta sploh bo. “Ko bi imeli še eno nuklearko, bi imeli toliko električne energije, da bi jo lahko tudi izvažali, pa tudi za vse električne avtomobile, ki bodo v pogonu čez deset let,” je povedal Tadić.
Da je sodelovanje Hrvaške pri drugem bloku Neka dobra ideja, meni tudi Krešimir Trontl iz hrvaškega jedrskega društva (Hrvatsko nuklearno društvo). Jedrska energija je po njegovih besedah namreč potrebna tudi za izpolnjevanje ciljev, ki jih je postavila Evropska unija za zmanjševanje ogljičnih izpustov. (STA)
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje