Menu Item
Ekonomsko-socialni svet je danes pretresal predlog predčasnega zvišanja minimalne plače in o dvigu pokojnin in oskrbnin. Medtem ko sta pogajalski strani ostali na ločenih bregovih glede zvišanja minimalne plače, pa so socialni partnerji dali zeleno luč interventnemu zakonu o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev. Na podlagi tega bodo upokojenci prejeli 4,5 odstotka višje pokojnine v novembru in decembru. Opozicija ukrepom ne nasprotuje, vendar opozarja na pomanjkljivosti, predvsem poudarjajo, da bodo večji znesek dobili upokojenci z večjimi pokojninami.
Delodajalci, sindikati in vlada danes niso dosegli dogovora glede dviga minimalne plače. Kot smo pisali, je vladna stran – zastopali so jo minister za delo Luka Mesec, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in gospodarski minister Matjaž Han – na pogajanja prišla z izhodiščnim predlogom, da se plača dvigne novembra, nato še januarja. Predstavnik delodajalcev Marjan Trobiš je po seji povedal, da so se danes prvič seznanili z vladnim predlogom, obenem je delodajalce zmotilo, da so o dvigu izvedeli šele iz medijev. Do dogovora danes ni prišlo, ekonomsko-socialni svet pa se o ponovno sestal prihodnji petek.
Minister Mesec je prejšnji teden ob predstavitvi izhodišč dejal, da želijo neto minimalno plačo dvigniti nad 850 evrov, kar je ponovil tudi danes. V prvem koraku bi že novembra minimalno plačo uskladili z novim zneskom minimalnih življenjskih stroškov (kako so tega izračunali, preberite tukaj). To pomeni, da bi jo dvignili za 5,49 odstotka na 1.133,37 evra bruto oz. 803,80 evra neto. Januarja bi sledil še drugi korak, ko bi minimalno plačo uskladili z decembrsko inflacijo.
Delodajalci: Gre za odstop predvidljivosti poslovnega okolja
Na ministrstvu, ki se v stališču približuje sindikalni strani, pravijo, da so Slovenijo “v zadnjih petih letih kljub spremenjeni zakonodaji v rasti minimalne plače prehitele skorajda vse novejše države članice EU”. Nemčija bo letos minimalno plačo zvišala za 22,2 odstotka, navajajo na ministrstvu.
Delodajalci temu ostro nasprotujejo. Z vladnim predlogom se ne strinjajo, ker takšno predčasno zvišanje ni predvideno v zakonu o minimalni plači in odstopa od načela predvidljivosti poslovnega okolja. Zanje je novembrsko zvišanje mogoče le, če bo celotno breme višjih stroškov dela pokrila država. V nasprotnem primeru apelirajo, da se uskladitev izvede v januarju 2023, “pri čemer se upošteva dejstvo, da nov izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin”.
Na drugi strani so sindikati, ki predlog vlade podpirajo. “Iz stališča sindikatov je dvigovanje in usklajevanje nujno treba izpeljati. Gre tudi za to, da je podlaga v zakonu trdna, zato težav s tem, da se najprej uskladi minimalna plača s stroški, januarja pa se uskladi tudi redno, ne vidimo. Tudi če je resno mišljeno govorjenje, da je treba zavarovati najšibkejše, potem so to verjetno tisti najrevnejši zaposleni, med drugim tudi upokojenci,” je še pred začetkom seje dejal predstavnik delojemalcev Branimir Štrukelj.
Na pomisleke delodajalcev Štrukelj odgovarja, da ljudje denar potrebujejo zdaj, ko je kriza s povečanimi cenami huda. Tega naj ne bi bilo mogoče odlašati, pri čemer, tako Štrukelj, zadeve tudi po zakonu ni mogoče odlašati. Glavni tajnik sindikata vzgoje, znanosti izobraževanja in kulture je prepričan, da je zvišanje minimalne plače treba izpeljati, sindikati pa, da bodo trdno vztrajali, da se to tudi izpelje.
Dodatek za upokojence še pred redno uskladitvijo
ESS pa je prižgal zeleno luč interventnemu zakonu o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev, ki v novembru predvideva 4,5-odstotno predčasno redno uskladitev pokojnin. Prav toliko vlada omejuje tudi dvig oskrbnin v domovih za starejše, ob tem pa zakon predvideva še pomoč domovom pri financiranju kadra ter višjih stroških hrane, elektrike in ogrevanja. Martina Vuk iz sindikalne strani je ukrep pozdravila in poudarila, da je treba zagotoviti dodatna sredstva, da se višji stroški ne prevalijo na uporabnike. Ob tem je ministrstva še pozvala, naj plače višajo tam, kjer se te ne financirajo iz proračuna, kar denimo velja za domove za starejše.
Minister Mesec je pokojninske spremembe opisal s primerom, ko pokojnina znaša 1000 evrov. Po novem bo upokojenec, ki prejme takšno pokojnino, prejel 1045 evrov, ob tem pa dodaja, da se bo povprečna pokojnina – ta znaša 777 evrov – zvišala za 35 evrov. Kot je še povedal minister, bo ukrep vlado stal med 22 in 25 milijoni evrov na mesec.
Zakon je uskladitev še isti dan soglasno podprl državni zbor. Višje pokojnine bodo upokojenci tako prejeli že novembra in decembra, torej še pred redno 4,9-odstotno uskladitvijo pokojnin, ki je predvidena za februar.
Opozicija ukrepom ne oporeka, vendar opozarja na pomanjkljivosti. Pri NSi poudarjajo, da bodo višji dodatek prejeli tisti, ki že zdaj prejemajo višje pokojnine. Za 4,5 odstotka se bodo namreč povišale vse pokojnine, večjo razliko pa bodo tako prejeli tisti z višjimi pokojninami.
Nekatere trgovine ob nedeljah ostajajo odprte
Socialni partnerji in vlada so potrjevali tudi dodajanje novih izjem v zakon o trgovinah glede tistih trgovin, ki so lahko odprte ob nedeljah. Novela bo v zakonsko besedilo vnesla nekatere izjeme pri delu ob nedeljah in praznikih. Med izjeme med drugim spadajo trgovine v bolnišnicah, na mednarodnih letališčih, železniških in avtobusnih postajah, v turističnoinformacijskih centrih in muzejih, pa prodajalne, ki niso večje od 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, in prodajalne, kjer delo opravljajo lastniki, pri tem pa jim lahko pomagajo tudi posamezniki, ki delo opravljajo začasno, ali dijaki, študentje in upokojenci. Tako bodo izjeme prenesene v zakonski red in bo trenutno stanje obstalo tudi po novem letu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
