Kakšna je prehranska košarica, na podlagi katere so raziskovalci izračunali znesek minimalnih življenjskih stroškov? Kolikšen delež naj bi hrana in pijača predstavljali v izdatkih najrevnejših? In katere odločitve zdaj čakajo vlado: za koliko bo po izračunu minimalnih stroškov dvignila minimalno plačo in ali bo dvignila tudi socialne transferje in zagotovljeno pokojnino?
Ministrstvo za delo je pred kratkim sporočilo, da minimalni življenjski stroški po novem izračunu znašajo 669,83 evra mesečno, kratkoročni minimalni življenjski stroški pa 488,58 evra mesečno. Oba zneska sta za približno desetino višja kot v zadnjem izračunu leta 2017.
Zneska sta pomembna, ker vplivata na višino minimalne plače in socialnih transferjev. Kako pa se izračunata?
Cena zdrave in dostopne košarice
Če poenostavimo, so izračunali mesečno vrednost prehranske košarice, nato pa so ta znesek pomnožili s približno pet oziroma s približno štiri. Hrana in brezalkoholna pijača naj bi namreč predstavljali približno 20 odstotkov izdatkov najrevnejših za življenjske potrebščine in približno četrtino njihovih izdatkov za tiste življenjske potrebščine, ki so najnujnejše.
Pri izračunu so upoštevali hrano, ki bi jo po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) moral zaužiti slovenski moški v starosti od 19 do 65 let. “Uravnotežena košarica izpolnjuje tako nacionalne smernice zdravega prehranjevanja kot tudi referenčne ciljne vrednosti za vnos hranil, upošteva pa tudi dostopnost svežih živil v slovenskih trgovinah na drobno,” je povzela Nada Stropnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja, na katerem so za ministrstvo za delo opravili izračun.
Nato je skupaj s sodelavci preverila cene teh živil v slovenskih trgovinah v drugi polovici letošnjega septembra. Drobnoprodajne cene izdelkov, torej živil in brezalkoholnih pijač, so zbrali predvsem s spletnih strani Mercatorja, Spara, Lidla, Tuša in Hoferja ter iz tedenskih katalogov naštetih petih trgovcev in še Eurospina in Leclerca.
Upoštevali so najnižje redne cene, čeprav so ugotovili, da ne bi bilo nič narobe, če bi upoštevali tudi akcijske, saj so akcije zelo pogoste. Na drugi strani pa so pripomnili, da je vrednost stroškov za hrano v izračunu morda podcenjena, ker so ugotavljali samo strošek hrane in pijače v trgovinah. Tudi najrevnejši pa nekaj pojedo in popijejo zunaj doma.
Ko so zbrali podatke o cenah v trgovinah, so za vsak izdelek določili aritmetično sredino. Seštevek aritmetičnih sredin je pokazal, da košarica stane 131,34 evra na mesec, kar je za 12 evrov več kot leta 2016.
(Najnujnejše) življenjske potrebščine
Vrednost košarice je bila osnova za izračun zneska minimalnih življenjskih stroškov. Do tega so prišli tako, da so upoštevali, kakšen delež predstavljata hrana in brezalkoholna pijača v celotnih izdatkih najrevnejših gospodinjstev.
Raziskava o porabi gospodinjstev, ki jo je statistični urad izvedel leta 2017, je pokazala, da petina najrevnejših nekmečkih gospodinjstev za hrano in brezalkoholne pijače nameni 19,62 odstotka vseh izdatkov za življenjske potrebščine. Delež hrane in pijače v najnujnejših izdatkih za življenjske potrebščine pa je bil 26,87.
Najnujnejše življenjske potrebščine naj bi bile tiste, ki se jim niti na kratek rok ni mogoče odpovedati. Te so:
hrana in brezalkoholna pijača;
oblačila in obutev;
stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo;
zdravstvo;
prevoz;
komunikacije;
izobraževanje.
Življenjske potrebščine so poleg zgoraj naštetih najnujnejših življenjskih potrebščin še:
stanovanjska in gospodinjska oprema ter tekoče vzdrževanje stanovanja;
rekreacija in kultura;
gostinske in nastanitvene storitve restavracij in hotelov;
raznovrstno blago in storitve.
Ob upoštevanju, da strošek prehranske košarice (131,34 evra) predstavlja 19,62 odstotka izdatkov, celotni mesečni izdatki za življenjske potrebščine znašajo 669,83 evra. To je torej znesek minimalnih življenjskih stroškov.
Če računamo, da strošek prehranske košarice predstavlja 26,87 odstotka najnujnejših izdatkov, pa dobimo znesek najnujnejših izdatkov za življenjske potrebščine ali kratkoročne minimalne življenjske stroške. Ta znesek je torej 488,58.
Kakšen bo dvig minimalne plače?
Izračun minimalnih življenjskih stroškov ima lahko neposreden vpliv na višino minimalne plače in socialnih transferjev. Nova višina minimalnih življenjskih stroškov je takšna, da bi se minimalna plača po zakonu morala zvišati, v primeru socialnih transferjev pa ni tako.
Zakon o minimalni plači določa, da mora biti neto minimalna plača za 20 do 40 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov. Neto minimalna plača, ki je zdaj 778,4 evra mesečno, bi se torej morala dvigniti na 803,8 do 937,76 evra mesečno.
Premier Robert Golob je prejšnji teden dejal, da namerava vlada uskladitev izvesti že novembra. Nato pa bi morala januarja po zakonodaji slediti še dva dviga minimalne plače, saj se bo povečala splošna davčna olajšava, poleg tega pa se mora minimalna plača na začetku vsakega leta uskladiti z inflacijo. Kakšna bo na koncu letošnjega leta inflacija in kakšna bo davčna olajšava v prihodnjem letu, še ni povsem jasno. Minister za delo Luka Mesec, ki po zakonu sprejema odločitve v zvezi z minimalno plačo, pa je obljubil, da bo neto znesek minimalne plače v prihodnjem letu presegel 850 evrov mesečno.
“Morali bi se dvigniti tudi socialni transferji”
Kot smo omenili, z novim izračunom minimalnih življenjskih stroškov ni izpolnjen zakonski pogoj, da se dvignejo socialni transferji. Vendar Nada Stropnik meni, da bi se vseeno morali.
Višina socialnih transferjev je neposredno odvisna od tako imenovanega osnovnega zneska minimalnega dohodka. Višina tega je sicer vezana na izračunane minimalne stroške, a ne neposredno. Zakon določa, da se osnovni minimalni dohodek mora dvigniti, če razlika med višino na novo in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi minimalnimi življenjskimi stroški presega 15 odstotkov. Razlika pa je “samo” 10,6 odstotka, saj so leta 2017 kratkoročni minimalni življenjski stroški znašali 442, zdaj pa 489 evrov mesečno.
Osnovni znesek minimalnega dohodka je trenutno 422 evrov mesečno. To je po zakonu tudi znesek denarne socialne pomoči, vpliva pa na višino varstvenega dodatka, izredne denarne socialne pomoči, pogrebnine in posmrtnine.
Denarna socialna pomoč, ki naj bi bila namenjena premoščanju kratkotrajnih težav, zdaj torej za samsko osebo, ki živi sama in nima drugih prihodkov, znaša 422 evrov mesečno, po mnenju Nade Stropnik pa bi moral zdaj znašati vsaj 489 evrov mesečno, kolikor so izračunani minimalni življenjski stroški.
Denarno socialno pomoč prejemajo tudi trajno nezmožni za delo, a ti lahko prejemajo tudi varstveni dodatek. Ta je namenjen tudi upokojencem z nizko pokojnino. Trenutno lahko znaša največ 198 evrov mesečno, z njim pa naj bi skupni dohodki posameznika (v primeru samske osebe, ki živi sama) dosegli 620 evrov mesečno.
Če bi se dvignil osnovni znesek minimalnega dohodka na 489 evrov mesečno, bi samska oseba, ki prejema denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, dobila 718 evrov mesečno. To za sedem odstotkov presega znesek ugotovljenih dolgoročnih minimalnih življenjskih stroškov (670 evrov mesečno). Ne bi pa to veljalo za samsko osebo, ki ne živi sama, ampak z drugimi, ki imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje. Takšna oseba bi ob dvigu osnovnega zneska minimalnega dohodka dobila 640 evrov v seštevku denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Torej bi bila transferja za te osebe prenizka, meni Nada Stropnik.
Tu gre torej za vprašanje, ali naj država osebi, ki ne more delati, zagotovi dohodek, s katerimi lahko pokrije vse življenjske potrebščine, ne samo najnujnejše.
Kaj pa pokojnine?
Zagotovljena pokojnina za upokojence z izpolnjenim pogojem delovne dobe zdaj znaša 654 evrov mesečno. Za novim zneskom minimalnih življenjskih stroškov torej zaostaja za 16 evrov.
V Sloveniji sicer zelo veliko upokojencev prejema nizko pokojnino. Po podatkih ministrstva za delo jih ima 113 tisoč pokojnino, nižjo od cenzusa za varstveni dodatek, torej nižjo od 620 evrov mesečno. Tem osebam so nedavno z ministrstva poslali obvestilo, naj preverijo, ali so upravičeni do varstvenega dodatka.
Trenutno varstveni dodatek prejema samo malo več kot 23 tisoč oseb. Razlogi za to niso znani, poznavalci pa opozarjajo, da se pri ugotavljanju upravičenosti preverja več pogojev, med drugim, kakšne dohodke imajo osebe, s katerimi prosilec živi. Kljub temu bi se lahko izkazalo, da so mnogi upravičeni do varstvenega dodatka, a zanj samo še niso zaprosili.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
