Menu Item
Poslanci in poslanke so na izredni seji državnega zbora odločali o predlogu stranke SDS za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o vladi. Med 78 navzočimi je posvetovalni referendum podprlo 23 poslancev, proti pa jih je bilo 53. Zdaj bo lahko stekla tudi obravnava koalicijskega predloga sprememb zakona o vladi. Po informacijah N1 bi lahko izredno sejo s to točko sklicali že za jutri popoldan.
Poslanci in poslanke so zavrnili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o vladi, ki ga je predlagala stranka SDS. Predlog je podprlo 23 poslancev, proti pa jih je bilo 53. Predlog sprememb zakona vladi, ki ga je predlagala vlada Roberta Goloba in predvideva povečanje števila mest ministrstev, bo tako lahko šel v obravnavno v državni zbor. Kot smo na N1 izvedeli, bi lahko izredno sejo za odločanje o zakonskem predlogu sklicali že za jutri popoldne.
Golob polno delovanje vlade pričakuje s septembrom
“Mogoče je prevladal razum in bo še kakšen drug posvetovalni referendum zavrnjen,” je v izjavi za medije ob tem ocenil Golob. Premier pričakuje, da bodo poslanci v naslednjih tednih sprejeli omenjeni zakon in opravili zaslišanja ministrskih kandidatov. Čez poletje bo sledilo reformiranje posameznih ministrstev, da bodo ta s septembrom po Golobovih pričakovanjih “v polnem pogonu”. Kateri ministrski kandidati bodo morali čez sito pristojnih delovnih teles DZ, pa po Golobovih besedah še ni povsem jasno. (STA)
Predstavitev stališč o predlogu referenduma
Stališče predlagatelja predloga za razpis referenduma je predstavil Branko Grims iz stranke SDS. V svojem nagovoru se je osredotočil predvsem na to, da se vlada za zdaj še ne ukvarja z najbolj perečimi zadevami, kot je draženje goriv, ampak še vedno vztraja pri tem, da poveča število ministrstev in tako porabi še več davkoplačevalskega denarja. “Zakaj se trenutno dražijo goriva? Ja, zato, ker bo treba nekako iz davkoplačevalskega denarja plačati povečanje števila ministrstev, ker se bodo povečali tudi stroški,” je razložil Grims. Povedal je, da bi s spremembo zakona o vladi Slovenija postala država z največ ministrstev v Evropski uniji, kar se mu zdi, glede na število prebivalcev v Sloveniji, potratno. Zato so v stranki SDS predlagali, da se o tako pomembni zadevi izreče ljudstvo na posvetovalnem referendumu.
Stališče vlade glede razpisa posvetovalnega referenduma je predstavila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Povedala je, da namen zakonodajalca ob sprejetju zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter s tem uzakonitvi določb posvetovalnega referenduma ni bil, da bi volivci na tovrstnem referendumu odločali o nekaterih nebistvenih oziroma tehničnih vprašanjih. “Zakon o vladi nikakor ne ustreza tem kriterijem, saj je po svoji vsebini organizacijski akt, ki določa sestavo vlade in ureja število ministrstev,” je še povedala Ajanović Hovnik in dodala, da je širšega družbenega pomena, da vsakokratna vlada dela v korist državljanov. Da pa lahko to počne, mora svoje delo čim prej začeti v smernicah, ki si jih je sama zastavila. Trenutna vlada se pa zaradi “političnega manevra zavlačevanja opozicije” ne more organizirati tako, kot si je zamislila.
Sledila je predstavitev stališč poslanskih skupin. Kot prvi je za govorniški oder stopil novopečeni poslanec Jonas Žnidaršič, ki je povzel stališče poslanske skupine SD. Žnidaršič je povedal, da gre po njegovem dejansko za “blef” opozicije, s katerim želi zaustaviti delo vlade, predlog za razpis posvetovalnega referenduma pa je označil za “politični poker”. “Želijo si posvetovalnega referenduma, pa čeprav je kolegom iz SDS jasno, da tukaj ne morejo uspeti. Ampak referendum stane štiri milijone evrov davkoplačevalskega denarja. Ampak z davkoplačevalskim denarjem se pokra ne igra,” je bil oster Žnidaršič.
Poslanka Levice in podpredsednica državnega zbora Nataša Sukič je predstavila stališča poslanske skupine stranke Levica. Kot je povedala, so se že včeraj na odboru za notranje zadeve veliko pogovarjali o temah, ki z razpisom posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o vladi praktično nimajo nikakršne zveze. A to opozicije ne zanima, saj naj bi po njenem mnenju takšne manevre izkoriščala za “uprizarjanje spektaklov” tako na področju migracij, draženja energentov in dela vlade. “Predlog posvetovalnega referenduma, kot ga predlaga SDS, je tipični primer politične zlorabe. Referendum, ki je v posmeh tako demokraciji kot ljudstvu, v stranki Levica ne bomo podprli,” je zaključila Sukič.
Po mnenju Tamare Kozlovič, ki je predstavila stališče poslanske skupine največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda, se za manevrom stranke SDS skrivata le zavlačevanje in nagajanje, ob tem pa v največji opozicijski stranki navajajo argumente, da bo širša sestava vlade neoperativna, neučinkovita in potratna. “Prejšnja vlada je dobila priložnost, da se organizira tako kot misli, da je najbolje zanjo in da bo najbolje delovala. Pod krinko ljudskosti tega danes ne dovoli koaliciji in vnaprej sodi, da nekaj ne bo delovalo, kar je zelo nekorektno,” menijo v poslanski skupini Gibanje Svoboda. Kozlovič je še razložila, da je “logično, legitimno in odgovorno”, da vlada sama določi število ministrstev in njihove pristojnosti, saj bodo le tako lahko dosegli cilje, uresničili koalicijski program in upravičili zaupanje volivcev.
Žan Mahnič, ki je predstavil stališče poslanske skupine SDS, je poslance in poslanke v začetku nagovora opomnil, kako učinkovita je bila vlada Janeza Janše v prvih dveh tednih delovanja s sprejetjem nujnih protikoronskih ukrepov. “Vlada Roberta Goloba je potrebovala le dva tedna, da je gorivo za okoli 20 centov dražje, država pa je v zadnjih treh dneh v popolnem kaosu,” meni Mahnič. “Ali bodo nova ministrstva rešila problem draženja? Ne bodo. Ali bodo nova ministrstva rešila problem podnebnih sprememb? Ne bodo. Ali bodo nova ministrstva zapravljala davkoplačevalski denar? Odgovor je: Ja, bodo,” je povedal Mahnič in opozoril, da bo ustanavljanje novih ministrstev imelo velike finančne posledice. Ob tem je omenil predvsem ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga bo po sprejemu zakona o vladi vodil Luka Mesec: “Ministrstvo za solidarno prihodnost bo namreč zlata jama za tiste, ki malo delajo, ampak radi dobro služijo.”
“Novo vlado je hitro dohitela politična realnost,” pa je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi povedala Vida Čadonič Špelič in poudarila, da so pričakovali, da bo vlada Roberta Goloba hitra in učinkovita. Po njihovem mnenju bi lahko vlada, namesto ustanavljanja novih ministrstev, ustanovila nove direktorate znotraj že obstoječih ministrstev, saj si “ljudje ne želijo novih ministrstev, ampak reševanja aktualnih problemov”. Ob tem je sicer povedala, da v NSi ne bodo podprli referenduma, ker si želijo, da se politika preneha ukvarjati sama s sabo, ampak začne delati to, za kar je bila izvoljena. “Draga vlada, imate ogromno problemov, ki terjajo hitre in jasne rešitve, saj ljudje to od vas pričakujejo. V NSi vas pri tem ne bomo ovirali. Ampak za božjo voljo, začnite delati hitro in učinkovito,” je zaključila Čadonič Špelič.
Burna razprava: zaiskrilo se je med Mahničem, Ajanović Hovnik in Černačem
Med razpravo so opozicijski poslanci vladi Roberta Goloba očitali predvsem neučinkovitost pri reševanju aktualnih stvari, predvsem na področju draženja energentov in osnovnih življenjskih potrebščin. Poslanka stranke SDS Jelka Godec pa je med svojim govorom naštela vse primere, ko je na njihove predloge zakonov stranka Levica vlagala predloge za razpis posvetovalnih referendumov in tako ovirala njihovo vladanje. Spomnila je tudi na številne interpelacije ministrov v vladi Janeza Janše, nekateri ministri so se morali pred državnim zborom zagovarjati tudi večkrat. Zaradi tovrstnih, po mnenju Godec, nepomembnih razprav, ki so takrat ovirale njihovo vladanje, se zdaj sprašuje, zakaj trenutna vladajoča koalicija ne razume pomembnosti posvetovalnega referenduma o spremembi zakona o vladi. A poslanka Levica Nataša Sukič ji je odgovorila, da je Levica vlagala pobude o posvetovalnih referendumih, saj ni šlo za tako tehnična vprašanja, kot je zakon o vladi, ampak zato, ker so v SDS vlagali slabe predloge zakonov.
Ob koncu razprave pa se je zaiskrilo med poslancem SDS Žanom Mahničem in ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Mahnič je poslancem in poslankam razlagal, kako je Ajanović Hovnik prišla do službe na ministrstvu za razvoj in kohezijsko politiko in je kasneje hitro menjavala pozicije zaradi preslabe plače, na koncu pa je, čeprav ni bila izvoljena na volitvah, postala ministrica za javno upravo. Nato se je iz poslanske klopi oglasila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je obsodila besede poslanca Mahniča: “Gospa ministrica, niste si zaslužili tega, kar ste slišali, saj je bilo to žaljivo. Gre za kršitev poslovnika državnega zbora. Jaz se vam opravičujem, da ste morali to poslušati.”
Podpredsednik državnega zbora, Danijel Krivec, ki je takrat vodil sejo, pa je ocenil, da si poslanec Mahnič za izrečene besede ne zasluži opomina. Ministrica Ajanović Hovnik se je v odgovoru najprej zahvalila predsednici državnega zbora za izrečeno podporo, Mahniču pa je očitala, da se v 13-minutnem nagovoru, zakaj bo podprl predlog za posvetovalni referendum, ni dotaknil tematike referenduma, ampak je govoril o vseh ostalih rečeh. “Hvala, da ste zelo jasno pojasnili tudi mojo karierno pot. Bi se pa na tem mestu zahvalila vladi Janeza Janše in tudi nekdanjemu ministru Zvonku Černaču, da sem danes tu. Prav izkušnja vlade Janeza Janše in takratnega ministra Zvonka Černača mi je omogočila čas za premislek, kaj v življenju želim početi in česa v življenju ne želim početi,” je ob bučnem aplavzu povedala Ajanović Hovnik. Zvonko Černač pa ji je v odgovoril, da je bila v času, ko je bila zaposlena v službi za razvoj in kohezijsko politiko, ko jo je še vodil Černač, med manj sposobnimi in da se dejansko lahko zahvali vladi Janeza Janše, da je prišla do mesta ministrice za javno upravo.
Koalicija strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so v predlogu sprememb zakona o vladi predvidevali povečanje število ministrstev in reorganizacijo dela. Tako bi iz zdajšnjih 17 ministrstev vladno ekipo razširili na 19 ministrstev in vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister brez resorja. A se je zapletlo. Stranka SDS je 18. maja vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma, saj nasprotujejo večanju števila ministrstev. Po njihovem mnenju je širitev nepotrebna, saj da se bo tako razširila javna uprava in s tem tudi javnofinančni izdatki, zato v SDS pravijo, da naj o spremembah zakona o vladi odloča ljudstvo.
Kot smo že poročali, pa je včeraj predlog za razpis referenduma kot neprimernega označil tudi odbor državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Po koncu seje odbora je poslanec SDS Branko Grims na vprašanje N1, ali bi lahko, če predlog za posvetovalni referendum ne bo sprejet in bodo spremembe zakona o vladi uveljavljene, prišlo do zakonodajnega referenduma, odgovoril: “Pustimo se presenetiti.”
Pričakovati je sicer, da bodo poslanci predlog SDS o razpisu referenduma zavrnili, zatem pa bo lahko stekla tudi obravnava koalicijskega predloga sprememb zakona o vladi. Po informacijah N1 bi lahko izredno sejo s to točko sklicali že za jutri popoldan.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje