Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na današnji seji obravnaval predlog SDS za razpis posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o vladi, s katerimi želi koalicija število ministrov povečati s 17 na 20. Člani odbora predloga za referendum niso podprli, zanj je glasovalo pet poslancev SDS, proti pa je bilo devet koalicijskih poslancev. Jutri bo o tem odločal še državni zbor na izredni seji. Po koncu seje odbora je poslanec SDS Branko Grims na vprašanje N1, ali bi lahko, če predlog za posvetovalni referendum ne bo sprejet in bodo spremembe zakona o vladi uveljavljene, prišlo do zakonodajnega referenduma, odgovoril: "Pustimo se presenetiti."
Že na začetku seje odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je nastal zaplet, saj predstavnika predlagatelja o razpisu posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o vladi Zvonka Černača iz stranke SDS ni bilo na seji.
Član odbora Branko Grims, prav tako iz stranke SDS, je predsedujočo obvestil, da bo nadomeščal predstavnika predlagatelja, ki bo podal obrazložitev. Predsedujoča odboru Tereza Novak ga je obvestila, da obvestila o nadomeščanju pred začetkom seje ni dobila, zato je poslanca Grimsa prosila, da pridobi podpise vseh 27 podpisnikov predloga o razpisu posvetovalnega referenduma. “Eno od pravil, ki je bilo vedno v veljavi, je, da nihče nikoli ni kompliciral, kdo je predlagatelj, formalno se sicer predlagatelj vpiše tukaj, ampak če ga ni, ga nekdo nadomešča,” je pojasnil Grims.
Poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga je pojasnila, da je sicer mogoče zamenjati ime poslanca, ki zamenja predlagatelja, a je to treba narediti z obvestilom, kar pa po njenih besedah ni bilo izpolnjeno. Zaradi tega je predsedujoča sejo odbora začasno prekinila.
Po nekajminutnem premoru se je seja odbora nadaljevala, a ker predsedujoča ni prejela dodatne obrazložitve o zamenjavi predstavnika predlagatelja pobude za razpis posvetovalnega referenduma, je prešla na razpravo. V zakonodajnopravni službi menijo, da so formalni pogoji, določeni o zakonu, izpolnjeni, vprašanje, ki je predmet posvetovalnega referenduma, pa jasno. Ob tem pa so dodali, da posvetovalni referendum pomeni izrekanje volilcev o določenem vprašanju, torej o vsebini, in ne o sprejetju upravnega akta. Jure Trbič, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, je povedal, da je instrument posvetovalnega referenduma potreben za zahtevna vprašanja in ugotavljanje javnega mnenja. Zato meni, da zakon o vladi ni tak, da bi potreboval posvetovalni referendum.
V razpravi med člani odbora so predvsem od opozicijskih poslancev na vlado Roberta Goloba leteli očitki, da se vlada ne ukvarja s perečimi vprašanji, ampak se preveč ukvarja sama s seboj, kot pa da bi dejansko izpolnjevala volilne obljube. “V dveh tednih ste izdali svoje volilce. Ukvarjate se s kadrovanjem in večanjem števila ministrstev, namesto da bi se ukvarjali s pomembnimi tematikami, kot je to, da bi zagotovili dovolj zalog goriva za ljudi, ki ne morejo natakati svojih vozil,” je bil oster Branko Grims. Ob tem je dodal, da bi bilo edino pravilno, da se ljudem dovoli, da se izrečejo o tem, kaj je predlagano v zakonu o vladi.
Poslanka Levice Nataša Sukič ga je v repliki kasneje opomnila, da se v zgodovini Slovenije še nikoli ni zgodilo, da bi katerakoli opozicijska stranka predlagala kaj tako “abotnega”, kot je SDS-ov predlog o razpisu posvetovalnega referenduma. “Da bi opozicija odločala in skušala biti menedžer, kako se bo upravljala nova vlada. Ali boste vi odločali, kaj si je začrtal novi premier in na kakšen način želi biti učinkovit,” je Grimsa vprašala Sukič.
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je v stališču stranke povedala, da se zavedajo, da se vlada organizira tako, da bo lahko delovala najbolj učinkovito, a opozorila, da je ključna naloga vlade, da rešuje probleme ljudi. “Vlada mora hitro odreagirati na potrebe državljanov in državljank o draženju energentov. Za večjo učinkovitost vlade ne bi bilo treba večati števila ministrstev, a če se bo to zgodilo, bomo to skušali razumeti,” je povedala Čadonič Špelič in predlagala, da bi lahko število ministrstev v novi vladi ostalo enako, a da bi lahko za posamezne strokovne enote ustanovili nove direktorate. Napovedala je še, da pri delovanju vlade Roberta Goloba v NSi ne bodo nagajali, saj si želijo, da je učinkovita, in dodala: “Posvetovalnega referenduma ne bomo podprli, saj si želimo, da bi lahko vlada začela čim prej delati, da bi se politika nehala ukvarjati sama s sabo in da bi delala tisto, za kar je bila izvoljena.”
Ob koncu razprave so člani odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo odločali, ali je predlog za razpis posvetovalnega referenduma o sprejetju predloga zakona o spremembah zakona o vladi primeren. Za je glasovalo pet poslancev, proti jih je bilo devet. Po koncu seje odbora je poslanec SDS Branko Grims na vprašanje, ali bi lahko v primeru padca predloga za posvetovalni referendum prišlo do zakonodajnega referenduma, odgovoril: “Pustimo se presenetiti.” Po informacijah N1 so sicer mnenja v koaliciji, ali bo SDS poskušala izpeljati zakonodajni referendum o zakonu o vladi, različna. Nekateri menijo, da bo SDS šla do konca in bo tudi organizirala zbiranje podpisov volilcev za zakonodajni referendum, drugi pa menijo, da tega ne bo storila, saj ji to ne bi prineslo česa bistvenega in bo raje počakala na kak drug pomembnejši zakon.
Zakon o vladi je za predsednika vlade Roberta Goloba zelo pomemben, saj si je zamislil drugačno razdelitev resorjev, kot jo je imela prejšnja vlada. Po predlogu zakona bi vlado tako sestavljalo 19 ministrstev in vladni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister brez resorja. To bi po mnenju nove koalicije pripomoglo k večji učinkovitosti in odzivnosti vlade. V SDS pa v povečanju števila ministrstev vidijo zmanjšanje operativnosti vladajočih. Koordinacija ministrstev bo po njihovem mnenju zaradi večjega obsega namreč zahtevnejša, obširna državna uprava bo težko obvladljiva tudi z vidika nadzora, pristojnosti posameznih resorjev pa nejasne.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
