Menu Item
Prah po nedavnem zaslišanju glavnih operativcev afere najobsežnejšega brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije, ki je je prijel tudi ime "slovenski Watergate", se še ni dobro polegel. Maratonsko 13-urno zaslišanje je ponudilo nekaj novih razkritij, a kot je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik parlamentarne preiskovalne komisije Aleš Rezar, pričam niso uspeli zastaviti vseh vprašanj. Zato jih bodo ponovno povabili na zaslišanje, ki bo v začetku julija.
Po petkovem maratonskem in norem zaslišanju glavnih operativcev najobsežnejšega brskanja po bančnih računih v zgodovini Slovenije pred parlamentarno preiskovalno komisijo – nekdanjega direktorja urada Damjana Žuglja, nekdanje vodje sektorja za sumljive transakcije Simone Kaučič in nekdanje uslužbenke tega sektorja Petre Zakrajšek – je pred medije stopil predsednik preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov, Aleš Rezar.
Poudaril je, da je petkovo zaslišanje Žuglja, Kaučič in Zakrajšek razkrilo nove razsežnosti afere “slovenski Watergate”. Krepijo se namreč sumi, da se je urad za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade Janeza Janše spremenil v “tajno politično policijo, preko katere je SDS vohljala po bančnih računih tistih, ki jim niso bili po volji”. Po Rezarjevih besedah se ni še nikoli zgodilo, da bi si kakšna politična stranka tako brutalno podredila kakšen državni organ, ki ima dostop do tako občutljivih podatkov.
Preiskovalna komisija je po zadnjem zaslišanju dobila indice, da je takratni politični vrh usmerjal delo urada za preprečevanje pranja denarja, zato bo komisija v prihodnje razčiščevala tudi vlogo takratnega premierja Janeza Janše, nekdanjega državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča, nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa in tudi v kakšni vlogi je nastopal nekdanji šef Finančne uprave RS Ivan Simič v celotni zgodbi.
Rezar je na novinarski konferenci dejal, da po Žugljevem zaslišanju še vedno ni jasno, kolikokrat se je med letoma 2020 in 2022 srečal z Žanom Mahničem, zato bodo še posebej raziskati Mahničevo vlogo v tej zgodbi.
“Obstajajo resni sumi glede vpletenosti takratnega političnega vrha v delo urada. Vsi skupaj smo zato prepričani, da nas pri delu čakajo različne postopkovne ovire za onemogočanje preiskave. Sam ne bom dovoljeval, da bi kdorkoli vplival na potek in hitrost dela preiskovalne komisije,” je dejal Rezar.
Petkovo pričanje je po besedah preiskovalne komisije pokazalo, da so se priče dogovorile za taktiko prikrivanja, saj so člani komisije zaznali več primerov nedoslednosti v pričanjih.
“Pričanje Petre Zakrajšek in Damjana Žuglja se v določenih delih sklada, saj sta uporabila enake besedne zveze, kar je eden od dokazov usklajevanja pred zaslišanjem,” je dejal Rezar. Na zaslišanju je namreč Zakrajšek postavil vprašanje, ali si je dan pred zaslišanjem na telefon naložila aplikacijo za kriptirano komuniciranje Telegram in ali je dan pred zaslišanjem komunicirala z Žugljem. Zakrajšek je na obe vprašanji odgovorila pritrdilno, je pa dejala, da z Žugljem o zaslišanju ni govorila.
Rezar je ocenil, da je sumljivo delovanje tudi posebne operativne delovne skupine znotraj urada za preprečevanje pranja denarja, ki se je sestajala v posebni sobi T, do katere so imeli dostop le redki zaposleni, delovna skupina pa naj bi delovala po navodilih Žuglja, v njej pa so bili zaposleni na uradu s članskimi izkaznicami SDS ali pa so povezani z Janševo stranko.
Med zaslišanji so dobili tudi bolj podroben vpogled, kako je urad pod vodstvom Žuglja brskal po bančnem računu nekdanjega novomeškega škofa Andreja Sajeta. “Takšnega ekscesa, kar si je v tem primeru dovolil urad v času prejšnje vlade, se ni poslužila niti Udba,” je dodal Rezar.
Petkovo zaslišanje je trajalo kar 13 ur, ob 22. uri pa so morali zaslišanje Žuglja, ki je takrat že potekalo za zaprtimi vrati v varnostnem območju državnega zbora, prekiniti. Aleš Rezar je zato odločil, da bo najverjetneje 3. oziroma 4. julija nadaljeval z zaslišanjem teh prič, saj članom preiskovalne komisije vseh vprašanj ni uspelo zastaviti.
“Te tri priče moramo še enkrat povabiti na zaslišanje oziroma vsaj eno bomo zagotovo povabili. Obljubili so, da bodo prišli še enkrat in da jim zastavimo še teh 150 nezastavljenih vprašanj,” je dejal Rezar in dodal, da se namreč pojavlja vprašanje, ali so številne anonimke, ki so v času Žuglja kar deževale na urad, “pisali kar v SDS sami”.
Predsednik parlamentarne preiskovalne komisije je sicer že pred časom dejal, da naj bi pred komisijo še pred začetkom parlamentarnih počitnic pričal premier Robert Golob glede njegove vpletenosti v afero o aretaciji ruskih vohunov. Rezar je dejal, da je bilo premierju vabilo poslano, naj bi se nanj tudi odzval, vendar se je predsednik preiskovalne komisije odločil, da je trenutni fokus na ponovnem zaslišanju prič glede zlorabe urada za preprečevanje pranja denarja, zato bo zaslišanje premierja prestavil.
Žugelj na zaslišanju razkril, da je član stranke SDS
Težko pričakovano pričanje nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja je postreglo z kar nekaj novimi razkriti, med drugim je razkril tudi to, da je član stranke SDS. Stike z Janšo je zanikal, povedal je, da je Aleša Hojsa srečal enkrat, kolikokrat je bil v stiku s tedanjim državnim sekretarjem za nacionalno varnost Žanom Mahničem, pa se ni spomnil.
Večji del zaslišanja je zaznamovalo podajanje žogice med Rezarjem in Žugljem, saj je ta na zaslišanje prišel odločen, da ne bo jasno odgovarjal na vprašanja. Kako je potekalo zaslišanje, si lahko preberete na tej povezavi in ogledate na spodnjem videoposnetku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje