Menu Item
Čeprav poslanci in poslanke trenutno uživajo v parlamentarnih počitnicah, pa se prah glede njihove (ne)prisotnosti na sejah državnega zbora še vedno ni povsem polegel. Predsednica parlamenta ob tem za N1 napoveduje, da bo s svojimi predlogi vztrajala, čeprav ji ne kaže najbolje.
Kot smo že poročali, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič na začetku nadaljevanja 7. izredne seje državnega zbora 30. junija naštela imena poslancev, ki so opravičili svojo odsotnost s seje, prav tako pa je prebrala tudi imena poslancev, ki so neupravičeno izostali. S tem je povzročila kar nekaj negodovanja tako med opozicijskimi in tudi koalicijskimi poslanci, češ da predsednica državnega zbora po svoje tolmači člene poslovnika.
Vodja PS @jelka_godec predsednici #DZ: Pred vami je kladivo, ampak to ne pomeni, da ste v sodni dvorani ali v šolskem razredu. Nismo šolarji ali obtoženci, smo poslanci izvoljeni od ljudstva in vi ste prvi med enakimi. pic.twitter.com/QeOLSqSM1m
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) June 30, 2022
Po sestanku poslanskih skupin, ki ga je predlagala Klakočar Zupančič, so se vodje poslanskih skupin strinjali, da naj se o vprašanju prisotnosti in opravičevanja odsotnosti s sej državnega zbora izreče komisija za poslovnik državnega zbora.
Vir iz koalicije je sicer za N1 povedal, da “nekateri razumejo pobudo predsednice državnega zbora kot reševanje njene lastne kože in ugleda, saj poslovnik točno določa, kako se spremlja prisotnost poslancev na sejah in ne tako kot si ga tolmači Klakočar Zupančič”.
Naš vir pravi, da je težko napovedati, kaj točno bo sklenila komisija za poslovnik: “Morda je sicer potrebna kakšna izboljšava poslovnika, ampak za to je potreben dejanski konsenz celotnega državnega zbora. Vsekakor pri spremembi poslovnika ne gre za kakršnokoli ideološko zadevo. Poslovnik mora biti takšen, da državnemu zboru omogoča operativno delovanje.”
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je za N1 povedal, da je stališče poslanske skupine takšno, da “v časih, ki so resni in ki zahtevajo maksimalno angažiranost, se od poslancev pričakuje, da hodijo v službo”. Ob tem je še dodal, da se v Svobodi seveda zavedajo, da imajo poslanci poleg udeležbe na sejah še številne druge zadolžitve, sestanke, seje delovnih teles in obveznosti v poslanskih skupinah. “V primeru, da se nekdo ne more udeležiti seje državnega zbora, pa se pričakuje minimalen standard, da se poslanec opraviči za odsotnost,” je še dejal Sajovic, ki pa morebitne spremembe poslovnika državnega zbora ne pričakuje.
Klakočar Zupančič: Težko si predstavljam, da bi ostalo pri tem
Kot kaže, sicer Urška Klakočar Zupančič ne bo vztrajala pri tem, da bi se poslanska prisotnost preverjala ob vsakem nadaljevanju plenarne seje – torej ne samo ob začetku (v primeru rednih sej je to praviloma ponedeljek), ampak tudi vse prihodnje dni trajanja seje, ki lahko poteka tudi več kot en teden. “Načeloma bi bilo to prav,” nam je danes o tem dejala predsednica DZ, ki pa napoveduje, da bo šla pri teh spremembah postopoma.
Tudi na predvideni septembrski seji komisije za poslovnik bo zagovarjala stališče, da če poslanec iz kateregakoli razloga manjka na seji, mora to odsotnost ustreznost opravičiti. Predsednica DZ si težko predstavlja, da bi komisija sprejela stališče, da je trenutna ureditev ustrezna in da ne bi smela izpostavljati manjkajočih poslancev. “Odločitev bi spoštovala, a bi jasno povedala, da se z njo ne strinjam,” je še dodala Klakočar Zupančič.
Predsednica DZ meni, da je bil poslovnik napisan kot “džentlmenski dogovor, za ljudi z osnovno politično kulturo in občutkom odgovornosti do parlamenta in državljanov. Ker pa imamo očitno v državnem zboru ljudi, ki te kulture nimajo, sem se odločila, da je to treba urediti”, je prepričana Klakočar Zupančič. Zato je na komisijo za poslovnik naslovila več vprašanj, pri katerih vztraja. Predsednica Karmen Furman iz vrst SDS seje sicer še ni sklicala, to naj bi storila septembra, ob koncu parlamentarnih počitnic.
Komisija za poslovnik svoje odločitve oziroma razlage poslovnika sprejema z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, a je glede na dosedanja stališča poslanskih skupin malo verjetno, da bi lahko predsednica DZ s svojo pobudo uspela. Ko je v zvezi s tem prišlo do polemik, je naletela na glasno nasprotovanje koalicijske SD in celo poslanske kolegice iz vrst Gibanja Svoboda Janje Sluga, ki v DZ vodi mandatno-volilno komisijo in je prav tako članica komisije za poslovnik.
Naš vir iz državnega zbora, ki so se mu poteze predsednice Klakočar Zupančič zdele nerazumne in pretirane, meni, da vse to počne predvsem zaradi številnih odsotnosti predsednika SDS Janeza Janše. Ta je sicer po opažanjih več poslancev in tudi predsednice DZ po tistem burnem junijskem dogajanju na sejah redno prisoten oziroma se za odsotnost opraviči.
Katera vprašanja je predsednica državnega zbora naslovila na komisijo za poslovnik?
Urška Klakočar Zupančič je na komisijo za poslovnik naslovila vprašanje, ali udeležba poslanca na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles pomeni isto kot navzočnost poslanca na seji, ki se ugotavlja z glasovanjem, in se šteje, da poslanec ni bil navzoč pri glasovanju, če ni bil navzoč pri tretjem glasovanju.
V primeru, da zgoraj zapisano drži, pa je Klakočar Zupančič zanimalo še, ali je pravilna dozdajšnja praksa, da je bila poslancu izrečena sankcija le, če se ni opravičil in ni bil prisoten na tretjem glasovanju, pri čemer državni zbor tudi ni bil sklepčen.
Poslanci imajo pred izrekom sankcij kar tri varovala, in sicer: da je opravičil svojo odsotnost, tretje glasovanje v državnem zboru in nesklepčnost državnega zbora, prav tako na tretjem glasovanju.
Navzočnost poslancev pri glasovanju se po poslovniku ugotavlja z uporabo glasovalne naprave, z dvigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem poslancev. Če državni zbor po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Če državni zbor tudi ob tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala. Šteje se, da poslanec ni bil navzoč pri glasovanju, če ni bil navzoč pri tretjem glasovanju.
Spomnimo: prav to se je zgodilo lani oktobra, ko je v večernih urah nepričakovano prišlo do glasovanja o odvzemu besede takratnemu poslancu SD Marku Koprivcu. Pri prvem glasovanju o tem predlogu je bilo navzočih 13 poslank in poslancev, pri ponovljenem glasovanju 18, po prekinitvi pa 22 poslank in poslancev. Odsotnost je opravičilo le nekaj poslancev, predsedujoči pa je v skladu z veljavnimi določili sejo zaradi nesklepčnosti prekinil.
Takratni predsednik mandatno-volilne komisije Ivan Hršak je zato kar 61 poslancev kaznoval s kaznijo v višini 200 evrov.
Klakočar Zupančič je na komisijo naslovila še vprašanje, ali lahko predsedujoči poleg tega, kdo od poslancev ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti, navede tudi, kdo od poslancev je odsoten in se ni opravičil.
Če bo komisija odločila, da ne, naj se po mnenju predsednice državnega zbora navede ustrezna pravna podlaga za tako odločitev. “Poslovnik namreč nikjer ne določa, da predsedujoči po začetku seje ne bi smel navajati odsotnih poslancev, ki svoje odsotnosti niso opravičili, v našem pravnem redu pa velja splošno načelo: vse, kar ni prepovedano, je dovoljeno,” še piše v njeni pobudi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje