Po tem, ko je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič opozicijo pa tudi del koalicije razburila s pobudo, naj se poslanci opravičijo, če ne sedijo v dvorani, so se na posvetu pri njej danes sestali vodje poslanskih skupin. O vprašanjih prisotnosti in opravičevanja naj se izreče komisija za poslovnik, so se dogovorili. "Stališče komisije bo obvezno in ga bom spoštovala," je napovedala Klakočar Zupančič.
Po besedah predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič so se vodje poslanskih skupin na današnjem posvetu dogovorili, da bodo parlamentarno komisijo za poslovnik pozvali, naj se izreče o vprašanjih prisotnosti in opravičevanja odsotnosti s sej državnega zbora. “To je edini organ v državnem zboru, ki lahko interpretira poslovnik tako, da je ta interpretacija obvezna. Mislim, da je to pravilno, ker poslovnik, tako kot vsak drugi pravni akt, dopušča različne argumentacije,” je povedala za N1. Dodala je, da med sejo poslovnik razlaga predsedujoči. Mnenja o njenem predlogu, da se izreče komisija za poslovnik, so bila po besedah Klakočar Zupančič sicer različna, a hudih nasprotovanj ni bilo. Naši viri pravijo, da so sklicevanje seje komisije na to temo kot nesmiselno ocenili v vrstah SDS.
Predsednica DZ meni, da mora komisija za poslovnik zavzeti stališče o vprašanjih prisotnosti na sejah, upoštevajoč drugo poslansko delo in obveznosti, o opravičevanju odsotnosti ter o vprašanju, ali je poslanec, če je v hiši, dolžan sedeti v dvorani državnega zbora. “Predlog komisiji za poslovnik bomo podali v najkrajšem možnem času, da bo lahko podala svoj odgovor. Njeno stališče bo obvezno in ga bom spoštovala,” je dodala.
Na vprašanje, ali je sama vedno navzoča na sejah, pa je odgovorila: “Na začetku seje vedno predsedujem in sem vedno navzoča. Ni bil namen preverjanja odsotnosti vzpostavitev popolnoma neživljenjske prakse, ko bi bili ljudje priklenjeni na stole.”
Po besedah naših virov je bilo iz uvodnih besed Klakočar Zupančič na današnjem posvetu mogoče razbrati, da je želela z naštevanjem poslancev, ki jih pred tednom dni ni bilo v dvorani, in s pozivom k opravičevanju odsotnosti prispevati k večji navzočnosti na sejah in posledično k večjemu ugledu državnega zbora. Zbrani na posvetu pa so jo pozvali, naj tudi ona kot predsednica parlamenta javnosti razloži, da imajo poslanci še druge službene obveznosti in ni ključno, da vseskozi sedijo v dvorani. Navzoči naj bi sicer ocenjevali kot dostojno, da je vsaj na začetku prvega dne seje zagotovljena čim večja prisotnost poslancev.
Več poslancev novi praksi nasprotovalo
Kot smo poročali, je nekatere poslance minuli teden razburila nova praksa predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, kako zapolniti parlamentarno dvorano. Ob začetku seje je – tako kot to določa poslovnik – naštela vse poslance, ki so svojo prisotnost opravičili. Med obravnavo naslednje točke pa je poleg navedbe še nekaterih naknadno opravičenih naštela tudi ostale poslance, ki jih tedaj ni bilo v dvorani.
Več poslancev je zaradi nove prakse predsednice DZ protestiralo. Poudarjali so, da ni mogoče cel dan sedeti na seji, da tega tudi Klakočar Zupančič ne počne in da se kot navzočnost na seji šteje tudi, če so poslanci na sestankih ali se pripravljajo v svojih pisarnah. “To je mobing,” se je na ravnanje Klakočar Zupančič odzvala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Vodja poslanec NSi Janez Cigler Kralj pa je dodal, da gre za poskus discipliniranja. Navdušeni niso bili niti v koalicijskih vrstah. “Vi niste nad nami, vi ste samo prva med enakimi,” je poudaril vodja poslanske skupine SD Jani Prednik in predsednico podučil, da imajo poslanci med sejami tudi sestanke, če v državni zbor ne pridejo, pa se opravičijo. Nekateri so se zavzeli, da se glede navzočnosti poslancev na seji dogovori komisija za poslovnik.
Gantar: Presojanje poslancev glede na prisotnost v dvorani ni umestno
Prisotnosti poslancev v dvorani državnega zbora se posveča preveč pozornosti, meni nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar. “Presojanje dela poslancev po tem, koliko jih je v določenem trenutku prisotnih na sejah, nikakor ni umestno. Prav je, da so poslanci čim več prisotni v dvorani, vendar to ni kriterij njihove učinkovitosti,” je poudaril.
Izpostavil je, da je med udeležbo na seji in prisotnostjo v dvorani, pomembna razlika. “Če se poslanec seje ne more udeležiti ali ga v parlamentu ni, svojo odsotnost opraviči. Običajno se poslanci opravičijo za krajše obdobje in ne za celotno sejo. Prisotnost v dvorani ni vezana na udeležbo, ampak je povezana s tem, da nima smisla, da vsi poslanci pri vseh točkah sedijo v dvorani,” je pojasnil.
Tudi to, da pri vseh točkah ne razpravljajo vsi poslanci, je običajno. Večje poslanske skupine si delo praviloma razdelijo po področjih, kot so okolje, finance, socialna ali notranja politika … Nato stališče poslanske skupine pri posameznih točkah predstavljajo tisti poslanci, ki so za določeno področje bolj specializirani. “Vsak poslanec ima na razpolago pet minut razprave. Če želi nekdo imeti bolj resen nastop, zanj potrebuje vsaj 15 ali 20 minut, s tem pa onemogoči nastop nekaterim poslancem iz njegove poslanske skupine,” je razložil Gantar.
“Ljudi ne sme motiti, da je včasih v dvorani malo poslancev. To samo po sebi še ne pomeni, da poslanci uživajo ali se izogibajo svojim obveznostim,” je dodal. V času, ko poslancev ni v dvorani, se lahko pripravljajo na razpravo pri svojih točkah, imajo sestanke, delajo za odbore ali komisije, pripravljajo zakone in akte ali se srečujejo z volilci, je naštel.
Državnega zbora ni mogoče obravnavati kot tovarno
Glede nove prakse Klakočar Zupančič, ki je kot odsotne navedla vse poslance, ki niso sedeli v dvorani, je Gantar dejal, da je težko določiti, kdo od tistih, ki se ni opravičil, se seje res ni udeležil. “Predsednica DZ se lahko pri navajanju zmoti oziroma pride do napake. Ne vem, kdo ji da podatek, sama to zelo težko ugotovi,” je dodal. Povečanje prisotnosti v dvorani s sprotnim glasovanjem o zakonih, za kar se zavzemajo nekateri poslanci, bi po Gantarjevih besedah vodilo k nepredvidljivosti. Obstoječ sistem glasovanja ob vnaprej določenih terminih ocenjuje kot dober, saj omogoča načrtovanje dela in večjo predvidljivost. “Sedanji način dela je rezultat izkušenj, ki so se nabrale v prvih 10 ali 12 letih delovanja državnega zbora,” je dejal Gantar.
Po njegovih navedbah se sicer predpostavlja, da na glasovanje pridejo vsi poslanci, ki se niso opravičili. “To je v njihovem lastnem interesu. Vsakdo, ki hote ali nehote manjka, s tem prepušča odločanje drugim,” je dodal nekdanji predsednik DZ. Spomnil je še, da je mogoče poslancem, ki niso navzoči in se niso opravičili, v primeru ugotavljanja sklepčnosti odvzeti dnevni zaslužek.
Pri zagotavljanju navzočnosti na sejah pa večjo odgovornost pripisuje koaliciji kot opoziciji. Kot pravi Gantar, mora koalicija vedno imeti na razpolago vsaj 46 poslancev, če kadarkoli med zasedanjem pride do glasovanja. “Če se opozicija ne udeležuje sej, je to njen problem. Če pa se koalicijski poslanci ne udeležujejo sej ali niso prisotni, pa mora to koalicija razčistiti sama,” je dejal. Ob tem pa je izpostavil, da državnega zbora ni mogoče obravnavati kot tovarno s tekočim trakom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje