Menu Item
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je prejela več pobud o možnostih, da bi sporno sodno stavbo na Litijski uporabljala druga ministrstva. Pravosodno ministrstvo namreč še ni sprejelo odločitve o namembnosti stavbe, je pa sicer pripravilo predlog za prenos pravice upravljanja stavbe na ministrstvo za javno upravo.
Do ministrice za pravosodje Andreje Katič je prišlo več pobud o možnostih, da bi sodno stavbo na Litijski cesti v Ljubljani izkoristila druga ministrstva. Takšna možnost bo odvisna od razpoložljivih sredstev in primernosti stavbe za določeno dejavnost, je dejala.
Ministrstvo za pravosodje namreč še ni sprejelo odločitve o namembnosti stavbe na Litijski. So pa pred kratkim v medresorsko usklajevanje na vlado poslali gradivo s predlogom, da prenesejo pravico upravljanja s stavbo na ministrstvo za javno upravo, pristojno za centralizirano ravnanja s stvarnim premoženjem.
“Ministrstvo za pravosodje na podlagi pristojnosti upravlja samo s tistimi objekti, v katerih so pravosodni deležniki. Oni pa so jasno in glasno povedali, da se ne vidijo v stavbi na Litijski,” je danes odločitev za pripravo vladnega gradiva pojasnila Katič. Bi pa lahko te prostore koristila druga ministrstva, za kar je ministrica, kot je dejala, že prejela več neuradnih predlogov oziroma pobud.
Obenem je znova izpostavila, da stavba na Litijski nikoli ni bila predvidena kot rešitev za novo sodno stavbo, saj bi v tem primeru morali kupiti še več drugih objektov.
Po njenih besedah je tudi vnovična preverba prostorske problematike sodišč potrdila, da je edina ustrezna rešitev za problematiko ljubljanskih prvostopenjskih sodišč, tudi z vidika organizacije, tehničnih storitev in varovanja, enotna lokacija v bližini tudi vrhovnega sodišča v centru prestolnice.
Ministrstvo za pravosodje je stavbo na Litijski kupilo za potrebe sodišč, vendar pred tem ni naročilo preverbe cene stavbe. Za stavbo je odštelo 7,7 milijona evrov, kasnejša cenitev pa je pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov. Opravljenih je bilo več revizij posla, ki so pokazale določene nepravilnosti.
Tako je računsko sodišče med drugim ugotovilo, da je bilo 6,5 milijona evrov od skupnega zneska zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage. Zadevo preiskuje Nacionalni preiskovalni urad.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje