Bodo tokratna neurja res še močnejša kot v preteklem tednu?

Alen Milavec/BOBO

Silovitih neurij ni in ni konec. Pred nami je še ena nevarna noč, burno bo tudi v torek čez dan. Sanacija po preteklih neurjih medtem še ni zaključena. Bo pomoč prizadetim občinam lahko prišla hitreje in ali bodo neurja res še močnejša kot pretekli teden? V oddaji N1 STUDIO v. d. generalnega direktorja Uprave za zaščito in reševanje Leon Behin in meteorolog z Agencije RS za okolje Anže Medved.

Danes so se s premierjem Robertom Golobom sestali pristojni za sanacijo nedavnih neurij po državi, Golob pa je na popoldanski novinarski konferenci predstavil nekatere podrobnosti novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

Cilj je, da bi pomoč na prizadeta območja, ki jih je po zadnjih neurjih zares veliko, prišla hitreje. Kot je v oddaji N1 STUDIO povedal v. d. direktorja uprave za zaščito in reševanje Leon Behin, jim je v zadnjih dveh, treh mesecih že uspelo vzpostaviti hiter in učinkovit sistem vračila intervencijskih stroškov. “To je zelo koristno za lokalne skupnosti in sodelujoče reševalne enote, saj lahko občine v mesecu ali dveh dobijo povrnjena vsa sredstva, ki so jih založila za stroške, ki so nastali med intervencijo ali še kakšen dan po intervenciji,” je povedal Behin.

Doslej se je zatikalo predvsem pri sanacijskem programu, saj postopki ocene škode po navadi trajajo več mesecev. V tem času so občine zalagale denar, nekateri projekti pa zaradi pomanjkanja sredstev sploh niso stekli, zato se je nevarnost ob morebitnih novih naravnih katastrofah še povečala. Kaj bodo spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč za občine in lokalne skupnosti pomenile v praksi?

Najbolj prizadete občine so na Koroškem, predvsem Črna na Koroškem, pa tudi občini Vojnik in Dobrna na Celjskem, od neurij pred slabima dvema tednoma pa še pomurske občine. “To neurje je zelo specifično od kraja do kraja, ponekod so se pojavili zemeljski plazovi, ki ogrožajo ljudi in njihove domove, drugje pa podrta drevesa in odkrite strehe ter poplave. V preteklosti tega nismo poznali – da bi se na istem območju v nekaj urah zbrali trije različni dogodki, od vetra, poplave, hudournika, zemeljskih plazov in toče,” je povedal Behin. Kakšna pa bo škoda po neurjih, ki skoraj neprekinjeno divjajo že 10 dni?

Že nocoj in jutri nas sicer čaka še ena nevarna vremenska situacija. Na severu Italije že nastajajo močnejše nevihte, ki jih bodo močni jugozahodni vetrovi počasi nosili k nam. V večernem in nočnem času bo predvsem na severu države največja ogroženost, plohe in nevihte pa se bodo ponoči in jutri razširile nad celo državo. Umirjanje se bo začelo šele v sredo, ko se bo popoldan začelo jasniti od zahoda. Kdaj naj bodo ljudje najbolj pozorni in kaj bo največja nevarnost tokrat?

Zakaj se neurja tako vztrajno ponavljajo? Kot razlaga meteorolog Medved, imamo na severozahodu v višinah ciklonsko območje s hladnejšim zrakom, na jugu Balkana pa je izrazit vročinski val. Ravno na pol poti med tema dvema zračnima masama so Alpe in ravno na tem območju nastane izrazita razlika med temperaturami. Posledično nastanejo zelo močni vetrovi, ki so glavna komponenta za nastanek neviht. Prav tako je Sredozemsko morje nadpovprečno toplo, izhlapeva ogromna količina vode, toplejši in vlažen zrak pa je bolj nestabilen – posledično nevihte prej nastanejo.

Kako pa je uprava za zaščito in reševanje pripravljena na nocojšnje in jutrišnje dogajanje in kaj lahko ljudje storimo sami, da se izognemo nevarnosti?

Močno so odsvetovani obiski v gore, pametno pa se je tudi izogniti ščitenju naših jeklenih konjičkov, ko nevarnost že divja, saj s tem nevarnosti izpostavljamo tudi sebe. Pozorni bodimo tudi, da se ne sprehajamo po sprehajalnih poteh in parkih, dokler sanacija podrtih in polomljenih dreves ni končana, prav tako se seveda izogibajmo sprehajanju po gozdovih.

Prav tako uprava za zaščito in reševanje poziva ljudi, naj vsaj nekaj časa počaka s klicem na številko 112, če ni absolutno nujno – recimo v primeru, da imajo s točo poškodovane strešnike, saj lahko pride do preobremenitve sistema.