Menu Item
Nadležne smrdljivke že nekaj let povzročajo veliko škodo v sadjarstvu in zelenjadarstvu. Kot kaže, nas tudi letos ne bodo pustile pri miru.
Lani smo se srečali s pravo invazijo smrdljivk, vrste stenic.
Družabna omrežja so bila polna fotografij, ki so pričale o tem, da so ljudem šle pošteno na živce. In kot kaže, se jih tako hitro ne bomo znebili. Smrdljivke so nekoč bile sezonski pojav, zdaj pa vztrajajo pri nas skoraj vse leto. Za to so, pravijo strokovnjaki, krive klimatske spremembe, predvsem tople zime, in globalna trgovina. Smrdljivke se namreč neopazno zavlečejo v blago, ki potuje po trgovskih poteh širom sveta in seveda tam, kjer pristanejo, iščejo možnosti za preživetje. Tudi pri nas.
Če so jih še pred nekaj desetletji pri tem ovirale hladne zime, temu ni več tako.
Zato ne bi smeli biti preveč presenečeni, če ste jih tudi sredi zime zagledali v stanovanju. Smrdljivke, ki sodijo v rod stenic, človeku niso nevarne, povzročajo pa lahko škodo na sadju in zelenjavi. Ob lanski invaziji so veliko težav imeli predvsem v sadovnjakih na Primorskem, o čemer smo poročali tudi mi.
Marmorirana smrdljivka se prehranjuje s preko 300 različnimi rastlinskimi vrstami. Med sadnimi vrstami so njeni najpomembnejši gostitelji hruška, jablana, breskev, leska, kaki in aktinidija. Škodo povzroča tudi na vinski trti, paradižniku, papriki, jajčevcih, kumarah in fižolu. V pridelavi poljščin so najbolj ogroženi posevki soje ter koruze. Prehranjuje se tudi na številnih okrasnih rastlinah in grmovnicah.
Na spodnjem videu si lahko pogledate, kako je videti zaradi smrdljivke poškodovano jabolko, kar nam je lani pokazala Mojca Rot, specialistka za varstvo rastlin iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica
Kako kaže letos?
Na zavodu že nekaj let spremljajo populacijo marmoriranih smrdljivk, ki so sicer doma v Aziji, prišle pa so tudi k nam (domnevno iz Italije) in tukaj povzročajo veliko škodo v sadjarstvu in proizvodnji zelenjave. Po besedah Mojce Rot so marmorirane smrdljivke trenutno v fazi selitve iz prezimovališč v naravo, v kratkem pa se bodo tudi parile in imele naraščaj.
“Zaradi mile zime so ulovi smrdljivk že zdaj visoki,” je dejala Rot. Zato pričakujejo, da se bodo tudi letos, kot že nekaj let, vsaj na Primorskem sadjarji spopadali s temi škodljivci, čeprav je za točnejše napovedi še prezgodaj. Na Primorskem lahko imajo te stenice zaradi mile klime tudi do dva rodova na leto. Vrh je njihova populacija dosegla med letoma 2017 in 2021, lani pa so zabeležili približno 30% upad števila ulovljenih primerkov, kar pripisujejo vročemu poletju.
Kako je drugod v državi, natančno ne vedo, ker zaenkrat te vrste drugod ne spremljajo. Obstajajo pa znaki, da se njihovo število tudi drugod povečuje. Prav tako pri nas ne spremljajo domorodnih vrst smrdljivk. Razlog je v tem, da je njihovo število v primerjavi z marmorirano smrdljivko zanemarljivo, pa tudi, da trenutno še nimajo sistema za njihovo spremljanje. Vendar tudi domorodne vrste povzročajo škodo. Če bi se izkazalo, da bo slednje potrebno, bodo to tudi storili. Opažanja pa kažejo na to, da se tudi število domorodnih smrdljivk povečuje.
Kako se smrdljivk znebiti oziroma kako pred njimi zaščititi sadje in zelenjavo, je Mojca Rot za N1 pojasnila že lani. Članek si lahko preberete tukaj.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje