Jesen je v naše domove znova privabila marmorirane smrdljivke, fasade so polne teh smrdljivih (in invazivnih) škodljivcev, napadajo tudi pridelke na njivah in v sadovnjakih. Najhuje je na Primorskem in Goriškem, kjer zaradi ugodnih vremenskih razmer razvijejo kar dva rodova letno. Zakaj jih mikajo naši domovi, kako se nezaželenih gostov znebiti? Kako vemo, da je smrdljivka napadla naš pridelek in kako ga zaščititi? O tem smo se pogovarjali z Mojco Rot, specialistko za varstvo rastlin na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica.
“To je klic drugim marmoriranim smrdljivkam, torej kemični signal feromonov, s katerim se žuželke sporazumevajo in sporočajo, da je čas, da se zberejo skupaj in odpravijo v zimska prebivališča,” je na vprašanje, zakaj so naše fasade polne teh škodljivcev, odgovorila Mojca Rot, specialistka za varstvo rastlin na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica. Marmorirane smrdljivke, ki spadajo v družino stenic, namreč niso sposobne preživeti zime zunaj, “zato se privabljajo in zatekajo v garaže, lope, pod ostrešja in med okenske okvirje. Tam se tudi združujejo v večjih gručah, da se grejejo in lažje prezimijo”.
Rot je povedala, da je lahko zelo moteče za prebivalce, kjer se smrdljivke res množično pojavljajo, denimo na Primorskem in Goriškem. Tam razvijejo celo dva rodova letno. “Predlagam, da jih iz hiše odstranjujejo, pometejo ali posesajo, odsvetujem pa uporabo kemičnih sredstev v notranjosti, kjer se zadržujemo.”
Še večjo težavo lahko predstavljajo na njivah in v sadovnjakih, saj se prehranjujejo z več kot 300 različnimi rastlinskimi vrstami. Med sadnimi vrstami so najbolj na udaru hruška, jablana, breskev, leska, kaki in kivi. Škodo povzročajo tudi na vinski trti, paradižniku, papriki, jajčevcu, kumari in fižolu. V pridelavi poljščin so najbolj ogroženi posevki soje ter koruze.
Prehranjujejo se tudi na številnih okrasnih rastlinah in grmovnicah ter prosto rastočih drevesnih vrstah, kot so veliki jesen, visoki pajesen, pavlovnija, jerebika, lovorikovec, oslez, vrtnica in navadna bodika. Z izločanjem hlapljivih snovi neprijetnega vonja onesnažijo plodove, njihov smrad denimo zelo hitro zaznamo na malinah.
Kako prepoznati, ali je smrdljivka napadla tudi vaš pridelek, je Rot praktično pokazala v spodnji izjavi.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin podatkov o škodi, ki jo povzročajo te stenice, sistematično ne zbira, zato ocene na ravni države ni. Tudi pridelovalci po zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin niso upravičeni do odškodnin, saj smrdljivka ne spada med karantenske škodljivce.
“Leta 2019 nismo našli niti enega nepoškodovanega ploda”
A kot je pripovedovala Rot, je bilo najhuje leta 2019: “To je bilo dve leti po tem, ko se je marmorirana smrdljivka v Sloveniji pojavila. Takrat smo bili na Primorskem priča zelo veliki škodi, recimo na sorti viljamovka so bili plodovi ponekod poškodovani v 100 odstotkih, kar pomeni, da nismo našli niti enega ploda, na katerem ne bi bilo vboda marmorirane smrdljivke. Na breskvah je bila poškodovana polovica plodov.” Naslednji dve leti je bilo škode manj, je dodala, konec letošnjega leta pa se je ta škodljivec ponovno namnožil. Koliko škode je povzročil, si poglejte v spodnji izjavi.
Po podatkih Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica je v Združenih državah Amerike, kjer je marmorirana smrdljivka prisotna najdlje, škoda, ki jo je povzročila v kmetijstvu, ocenjena na nekaj milijard dolarjev. Pridelovalcem jabolk je leta 2010 v srednjem Atlantiku povzročila 34 milijonov dolarjev škode, hkrati pa so pridelovalci breskev zaznali 50-odstotno izgubo pridelka. V Evropi do danes največjo škodo beležijo v Italiji, predvsem v nasadih hrušk in jabolk. V novogoriškem kmetijsko-gozdarskem zavodu poudarjajo, da je marmorirana smrdljivka leta 2015 v pokrajini Emilija – Romanja poškodovala od 30 do 50 odstotkov hrušk. Iz Madžarske pa poročajo o veliki škodi v pridelavi fižola in paprike.
Kako pred nezaželenimi gosti zaščititi sadje in zelenjavo?
Rot v okviru projekta CRP skupaj s sodelavci marmorirane smrdljivke od začetka pomladi, ko pridejo iz zimskih zatočišč, pa vse do jeseni, ko je znova čas za prezimovanje, spremlja s pomočjo feromonske vabe. “Tako preučujemo, koliko proti poškodbam na plodovih pomaga protiinsektna mreža, pridelovalcem pa lahko svetujemo, kdaj in kako ukrepati”.
Protiinsektne mreže so najbolj učinkovit in hkrati okoljsko sprejemljiv način preprečevanja škode, je dejala Rot, saj z njimi “oblečemo” celotno drevo, je pa to treba storiti takoj po cvetenju sadnega drevja. “Tako preprečimo stenicam dostop do plodov. Ker pa gre za zelo gosto mrežo, dostop preprečujemo ne le stenicam, ampak tudi manjšim škodljivcem, kot je metulj jabolčni zavijač, ki bi skozi bolj redko mrežo prišel brez težav. Na ta način obvladujemo dva škodljivca hkrati, mreže pa lahko uporabimo tudi za zaščito zelenjave, denimo paradižnika.”
Drugi način za zatiranje marmorirane smrdljivke so kemična sredstva, vendar je treba rastline večkrat škropiti, kar negativno vpliva na agroekosistem. Tretji način pa so naravni sovražniki, a težava je v tem, da jih invazivne vrste nimajo. Plenilci zelene smrdljivke, ki je domorodna vrsta, so vsejede ptice, ki populacijo regulirajo, marmorirana smrdljivka pa je bila pri nas opažena šele leta 2017 in je naravni sovražniki niso še “spoznali”.
K nam je marmorirana smrdljivka s prometom prišla iz Furlanije – Julijske krajine. Možno pa je tudi, da je enostavno priletela, saj v enem dnevu lahko preleti 2,5 kilometra.
Upanje, da se bo populacija sčasoma vendarle zmanjšala, vliva jajčni parazitoid Anastratus bifasciatus, je povedala Rot. “To je osica, ki v jajčeca marmorirane smrdljivke odloži svoja jajčeca, ličinke pa jih uničijo. To je najprimernejša pot, da marmorirano smrdljivko zatremo.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje