Inštitut Jožef Stefan išče udeležence v raziskavi: za 60 dni ležanja v postelji in 30 dni raziskav obljubljajo 12.500 evrov plačila (bruto). Za kakšne raziskave gre in kakšne izkušnje imajo tisti, ki so v njih sodelovali v preteklih letih?
Institut Jožef Stefan išče sodelujoče v znanstveni raziskavi.
Tudi tokrat iščejo zdrave moške, stare med 18 in 45 let. Biti morajo aktivni in ne smejo kaditi. Visoki so lahko največ 190 centimetrov, težki pa največ 95 kilogramov. Za 60 dni ležanja v postelji in 30 dni meritev udeležencem ponujajo 12.500 evrov bruto. Raziskava bo potekala med septembrom in decembrom v Planici.
Zainteresirani se morajo inštitutu prijaviti do 31. maja na elektronski naslov [email protected].
Podoben oglas so objavili že lani, nanj pa se je v le nekaj dneh prijavilo več kot 200 zainteresiranih. Lani se je objava zelo hitro razširila po družbenih omrežjih, marsikoga je presenetilo plačilo. Takrat so na inštitutu pojasnili, da gre pravzaprav za minimalno plačo. Delavnik preiskovancev namreč ne bo trajal osem ur na dan, ampak 24 ur na dan.
Z raziskavo pomagajo astronavtom
Takrat so na Inštitutu za N1 pojasnili, da raziskovalci iščejo načine vadbe, s katerimi bi astronavti med daljšim bivanjem v vesolju ostali v čim boljši telesni formi. Največji problem, s katerimi se srečujejo astronavti med svojimi potovanji v vesolje, je namreč izguba mišične in kostne mase ter spremembe v srčno-žilnem sistemu, ki so posledica tako zmanjšane telesne aktivnosti kot daljšega bivanja v breztežnostnem okolju. V dosedanjih raziskavah se je že izkazalo, da je vadba ena najboljših metod, ki lahko prepreči te spremembe, raziskovalce pa zanima še bolj natančno, kakšna vadba je optimalna, so pojasnili na IJS.
Izkušnja študenta: V mesecu dni te “zelo pobere”
Svoje izkušnje s podobno raziskavo, ki je potekala pred 20 leti v ortopedski bolnišnici Valdoltra, je strnil eden izmed udeležencev. Metod Sečnik je imel takrat 20 let. “35 dni smo ležali vodoravno,” se spominja, “Pred začetkom in po koncu raziskave so nas testirali – na kolesu so merili utrip, pljučno kapaciteto, pritisk, imeli smo test, da smo morali biti uro in pol v bazenu in so merili temperaturo telesa.”
Ko se je odločil za sodelovanje, je še študiral, med ležanjem pa se je nameraval učiti. “Ampak potem se nisem. Ni se mi kaj dosti ljubilo, tako da sem bolj ležal. Malo smo klepetali … da se ‘zabluzit’,” pravi Metod. “Od študija tako ni bilo nič, sem se pa v tistem času naučil igrati orglice. In prebral dve knjigi. Takrat še ni bilo pametnih telefonov, niti Netflixa, imeli smo TV, kjer smo lahko gledali DVD-je s filmi. In računalnike so nam dali, tako da je ekran obrnjen proti tebi.”
Nekateri ne zdržijo
Dolgo ležanje je tudi naporno, je povedal Metod. Ena od nevarnosti so preležanine. “Enkrat na teden ti pridejo raztegnit hrbet, ker te vse boli. Obravnavajo te kot invalida; ves čas moraš ležati. Pod tuš te peljejo na postelji na rešetkah, tudi na odvajanje greš na tej postelji, leže. Za urin je račka, kot v bolnici,” pravi.
Vsi ne zdržijo, pravi Metod. “Eden od cimrov je nehal po enem tednu. Je rekel, da ne more več, da mora igrati fuzbal. Tako da za kakšne športnike ta služba ni.” Tudi bivanje z istimi ljudmi in skoraj v izolaciji je naporno. V sobi jih je bilo pet. “Gledaš se dan in noč in malo smo se na koncu tudi kregali,” se je spominjal Metod.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje