Institut Jožef Stefan načrtuje raziskavo, za katero iščejo zdrave moške, ki bi bili med drugim pripravljeni preživeti 60 dni v postelji. Za sodelovanje v raziskavi bodo udeleženci prejeli 12.000 evrov bruto.
Po družbenih omrežjih je pred dnevi zakrožil oglas, v katerem Institut Jožef Stefan (IJS) za sodelovanje v raziskavi, v katero so vključene fiziološke raziskave in 60-dnevno mirovanje v postelji, išče fizično zdrave moške, stare od 18 do 45 let in težke do 95 kilogramov. Raziskava bi potekala od septembra do decembra letos, za sodelovanje pa udeležencem ponujajo visoko plačilo – 12.000 evrov bruto.
Sporočilo na družabnih omrežjih je presenetilo IJS
Na Institutu Jožef Stefan so za N1 povedali, da jih je sporočilo, ki so ga uporabniki delili na družbenih omrežjih, presenetilo. Potrdili so, da sicer raziskavo načrtujejo, vendar so javnost o tem nameravali obvestiti pozneje. Sporočilo, ki se je širilo na družbenih omrežjih, naj bi ušlo iz zaprte skupine na Facebooku, smo na N1 izvedeli od vira, ki ne želi biti imenovan.
Danes so na IJS pojasnili, da se njihovi raziskovalci pripravljajo na raziskavo Učinek vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo. Povedano po domače, iskali bodo načine vadbe, s katerimi bi astronavti med daljšim bivanjem v vesolju ostali v čim boljši telesni formi. Raziskava IJS je del širše raziskave v sodelovanju z Evropsko agencijo za vesolje ESA, v katero sta vključena tudi nemški laboratorij DLR in francoski Inštitut Mendes.
Največji problem, s katerimi se srečujejo astronavti med svojimi potovanji v vesolje, je namreč izguba mišične in kostne mase ter spremembe v srčno-žilnem sistemu, ki so posledica tako zmanjšane telesne aktivnosti kot daljšega bivanja v breztežnostnem okolju. V dosedanjih raziskavah se je že izkazalo, da je vadba ena najboljših metod, ki lahko prepreči te spremembe, zdaj pa raziskovalce zanima še bolj natančno, kakšna vadba je optimalna, so pojasnili na IJS.
V slovenski raziskavi bodo bodo preiskovance razvrstili v tri skupine. “Ena skupina bo samo ležala, druga skupina bo vadila na centrifugi, tretja skupina pa bo vadila brez umetne težnosti, enako kot na centrifugi, vendar leže in na napravi, ki smo jo razvili v Sloveniji prav za ta namen,” je pojasnil vodja projekta prof. dr. Igor Mekjavić iz IJS. Ker je protokol slovenske raziskave enak francoskemu in nemškemu, bodo lahko raziskovalci primerjali rezultate vseh treh.
Ležanje bo trajalo 60 dni
Na IJS so potrdili, da za raziskavo res iščejo zdrave moške, stare med 18-45 let. O njihovem zdravstvenem stanju bodo odločali zdravniki. Izbrani bodo potem dva tedna pred začetkom raziskave prišli v Planico, kjer od leta 2021 deluje Laboratorij za gravitacijsko fiziologijo. Tam bodo živeli in v teh dveh tednih sodelovali pri različnih poskusih, s katerimi bodo raziskovalci spoznali delovanje njihovih mišic in srčno-žilnega sistema.
Raziskava, ki vključuje ležanje ob zmanjšani količini kisika (mirovanje s hipoksijo), bo trajala skupaj 90 dni. Prva dva tedna oziroma 15 dni bodo potekali že omenjeni poskusi, sledilo bo 60 dni mirovanja, po tem pa bodo vse poskuse iz prvih dveh tednov ponovili. “Delavnik preiskovancev ne bo trajal osem ur na dan, ampak 24 ur na dan, zato je seveda prav, da dobijo povrnjene stroške za 24 ur na dan,” še pojasnjuje Mekjavić.
Kot so poudarili na IJS, pa izsledki raziskave ne bodo v pomoč samo astronavtom za potovanja v vesolje, ampak tudi ljudem na Zemlji.
Izkušnja študenta: V mesecu dni te “zelo pobere”
Pogovarjali smo se tudi z udeležencem podobne raziskave, ki je potekala pred 20 leti v ortopedski bolnišnici Valdoltra. Metod Sečnik je imel takrat 20 let. “35 dni smo ležali vodoravno,” se spominja, “Pred začetkom in po koncu raziskave so nas testirali – na kolesu so merili utrip, pljučno kapaciteto, pritisk, imeli smo test, da smo morali biti uro in pol v bazenu in so merili temperaturo telesa.”
Tudi takrat so raziskovalci s testiranci po koncu opravili teste, da bi videli razliko. “Takoj po koncu ležanja so nas postavili ob steno in smo morali stati, ob tem so nam merili pritisk in utrip. Eden od cimrov se je zgrudil po 20 sekundah. V mesecu dni menda izgubiš en liter krvi,” pravi Metod in dodaja, da so jim po koncu projekta organizirali fizioterapijo in športno vadbo, da so lahko prišli nazaj v formo. “Zelo te pobere v dobrem mesecu, noge sem imel čisto tanke, izgubil mišice. Prvi dan sem komaj prišel po stopnicah, po kakšnem tednu je bilo bolje,” pravi.
Dolgo ležanje je tudi naporno
Ko se je odločil za sodelovanje, je še študiral, med ležanjem pa se je nameraval učiti. “Ampak potem se nisem. Ni se mi kaj dosti ljubilo, tako da sem bolj ležal. Malo smo klepetali … da se ’zabluzit’,” pravi Metod. “Od študija tako ni bilo nič, sem se pa v tistem času naučil igrati orglice. In prebral dve knjigi. Takrat še ni bilo pametnih telefonov, niti Netflixa, imeli smo TV, kjer smo lahko gledali DVD-je s filmi. In računalnike so nam dali, tako da je ekran obrnjen proti tebi.”
Dolgo ležanje je tudi naporno, pravi Metod. Ena od nevarnosti so preležanine. “Enkrat na teden ti pridejo raztegnit hrbet, ker te vse boli. Obravnavajo te kot invalida; ves čas moraš ležati. Pod tuš te peljejo na postelji na rešetkah, tudi na odvajanje greš na tej postelji, leže. Za urin je račka, kot v bolnici,” pravi.
Vsi ne zdržijo, pravi Metod. “Eden od cimrov je nehal po enem tednu. Je rekel, da ne more več, da mora igrati fuzbal. Tako da za kakšne športnike ta služba ni.” Kaj pa plačilo? “Nagrada raste eksponentno, tako da se ne splača prej odnehati,” pravi Metod.
Tudi bivanje z istimi ljudmi in skoraj v izolaciji je naporno. V sobi jih je bilo pet. “Gledaš se dan in noč in malo smo se na koncu tudi kregali,” se spominja Metod.
Zase pravi, da je bolj ležeren tip in mu ni bilo težko ležati. “Pravzaprav bi šel še enkrat,” pravi in dodaja, da bi izkušnjo toplo priporočil študentom, “pravzaprav vsem brezdelnežem”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje