Menu ItemPredstavniki vlade in sindikatov v javnem sektorju so na sestanku pretresali dozdajšnje učinke plačne reforme, ki je v veljavo stopila 1. januarja letos. Na dnevnem redu so imeli tri točke, in sicer so obravnavali poročilo mešane delovne skupine, ki bdi nad spremljanjem implementacije in izvajanja plače reforme, dogovarjali so se o kriterijih za variabilno nagrajevanje delovne uspešnosti in se seznanili z izhodišči vlade za pripravo zakona za plače zaposlenih javnih uslužbencev v tujini.
Pogajalska skupina predstavnikov vlade in sindikatov v javnem sektorju za plačno reformo je na seji obravnavala učinkovanje nove plačne reforme, ki velja od začetka letošnjega leta. Ob poročilu mešane delovne skupine o implementaciji in delovanju novega plačnega sistema v prvih treh mesecih so obravnavali še področje kriterijev za variabilno nagrajevanje delovne uspešnosti, seznanili pa so se z vladnimi izhodišči glede zakona za zaposlene javne uslužbence v tujini.
Finančni minister Klemen Boštjančič je po seji povedal, da je minilo kar nekaj časa, odkar se je pogajalska skupina sestala v tako široki zasedbi, današnji sestanek pa je ocenil kot “nujno potreben”. O dogovoru glede usklajevanja kriterijev za nagrajevanje delovnih uspešnosti je povedal, da je bilo v preteklem letu in zadnjih tednih na posameznih stebrih narejenega veliko dela, ponekod pa bo treba še veliko postoriti.
“Dogovorili smo se, da v roku enega meseca vladna stran predstavi izhodišča in jih pošlje po posameznih stebrih, nato pa se bodo čim bolj intenzivno vršili pogovori, da jih zaključimo v letošnjem letu, kar pa je tudi cilj in kar zapoveduje tudi lani sprejeti zakon,” je dejal finančni minister. Dodal je, da o poteku pogovorov glede kriterijev za delovno uspešnost ne bodo komunicirali z mediji, saj si v pogajalski skupini ne želijo, da bi se pogovori na tak način zakomplicirali.
Doseg dogovora o kriterijih nagrajevanje iz naslova delovne uspešnosti je označil za “trd oreh”, saj se je treba zavedati, da nanje vpliva specifika posameznih delovnih mest.
“Ti kriteriji so glede na posamezna delovna mesta različni in ni mogoče imeti enakih. Nekje so ti kriteriji bolj jasni, ponekod pa so težje določljivi. Vedeli smo, da nas ta stvar čaka letos, kar pa me navdaja z optimizmom, pa je velik interes vladne strani in sindikatov, da to čim prej pripeljemo do konca,” je izpostavil Boštjančič.
Vlada bo pripravila predloge
Po besedah Jakoba Počivavška, predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM in enega od vodij sindikalne pogajalske strani, je seja potekala v luči dogovorov o nadaljevanju dela v različnih delovnih skupinah. Dogovorili so se za oblikovanje delovne skupine, ki bo pripravila in usklajevala besedilo zakona o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev v tujini.
“Bilo je izpostavljenih kar nekaj vprašanj, ki so bila vezana na odprte težave, ki so jih posamezni sindikati zaznali v zadnjih mesecih ob prehodu v nov plačni sistem. V nadaljevanju se bomo morali pogovoriti še o konstituiranju komisije za razlago kolektivne pogodbe za javni sektor in o spremembi uredbe o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja in vodja sindikalne pogajalske strani Branimir Štrukelj pa je izpostavil, da jih zanima predvsem, kako, na kakšen način in v kakšnem časovnem okvirju se bodo odvijala pogajanja o oblikovanju kriterijev za nagrajevanje delovne uspešnosti, ki bodo potekala po posameznih resorjih.
“Vlada je danes napovedala, da bo pravočasno pripravila predloge, ki bodo specifični za vsak posamezni resor posebej. Mi si vsekakor želimo imeti dovolj časa, da oblikujemo stališča glede tega. Vsekakor vemo, da gre za stvar, ki je travmatična za vse zaposlene, kako se bodo oblikovali ti kriteriji in merila za dodeljevanje delovne uspešnosti,” je dejal Štrukelj.
Vzporedno s temi pogajanji pa bodo po njegovih besedah potekala še druga pogajanja, ki so posledica ločenih dogovorov, podpisanih po posameznih pogajalskih stebrih. Odprta vprašanja bo treba tako reševati vzporedno, zato Štrukelj upa, da ne bo prihajalo do kakšnih zapletov.
Največ težav glede “preboja plačnega stropa”
Ministrstvo za javno upravo je po začetku veljavnosti nove reforme plač v javnem sektorju ustanovilo mešano delovno skupino, ki se ukvarja z vprašanji delodajalcev in zaposlenih v javnem sektorju in jim odgovarja na njihove pomisleke in vprašanje. Vodi jo direktor direktorata za javni sektor Peter Pogačar. Kot je mogoče slišati na ministrstvu za javno upravo, delovna skupina doslej ni zaznala večjih težav pri uresničevanju določil nove plačne reforme v praksi.
Poročali smo že, da se na delovno skupino z vprašanji obračajo predvsem delodajalci, ki jih zanima, kako se bo izvajala druga faza plačne reforme, pod katero spadajo napredovanja, sistematizacija delovnih mest in višanje plač po novem sistemu. Ob tem se je kot uspešna izkazala tudi aplikacija za izvedbo prevedbe na novo plačno lestvico, ki so jo na ministrstvu za javno upravo razvili za delodajalce.
Prevedba naj bi sicer po besedah naših sogovornikov z ministrstva potekala gladko, so se pa pojavili nekateri primeri, ko so javni uslužbenci “prebili plačni strop” svojega delovnega mesta, drugim zaposlenim na istem delovnem mestu pa to kljub predhodnim napredovanjem po novem sistemu to ni omogočeno.
Branimir Štrukelj je izpostavil, da delovna skupina deluje dobro, socialni dialog, ki se je vzpostavil znotraj nje, pa da je primer dobre prakse dogovarjanja in reševanja problemov. Ocenil je, da se večina vprašanj, ki jih obravnava omenjena delovna skupina, nanaša predvsem na prevedbe v novo plačno lestvico. Zaznali pa so tudi nezadovoljstvo nekaterih javnih uslužbencev, ki so “prebili plačni strop” posameznega delovnega mesta.
Po besedah Jakoba Počivavška se mešana delovna skupina ukvarja prav s tem vprašanjem in skuša poiskati rešitev. “Ko bo delovna skupina našla rešitev, bo ta prišla na mizo krovne pogajalske skupine v obravnavo, in če pride do soglasja, bi lahko bilo v tem delu možno spremeniti tudi zakon. Vsi smo zaznali, da ta zadeva povzroča splošno nezadovoljstvo in se strinjamo, da bi jo bilo treba rešiti, če nam uspe najti ustrezno rešitev,” je poudaril.
Opozicija opozarja na anomalije pri plačni reformi, Svoboda pa na njene pozitivne učinke
Na zahtevo opozicijske Nove Slovenije je parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo razpravljal o izvajanju plačne reforme v praksi. V opozicijskih NSi in SDS so opozorili na nezadovoljstvo nekaterih zaposlenih v javnem sektorju in pozvali k odpravi anomalij, ki so nastale.
Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je uvodoma omenila, da je po uveljavitvi plačne reforme v javnem sektorju velik del zaposlenih nezadovoljen, saj da so pričakovali več. Opozorila je, da je bila še posebej spregledana skupina najnižje plačanih. Kot je še navedla, so posamezna ministrstva zlorabila sistem povečanega obsega dela, saj ga v povprečju prejema 30 odstotkov zaposlenih na ministrstvih.
Po mnenju Antona Šturbeja (SDS) pa je tudi že po dveh mesecih treba opozoriti na napake, saj da določeni uslužbenci niso dobili pravične plače. Temu je pritrdil Andrej Kosi (SDS), ki kot gasilec meni, da je treba ogenj gasiti, ko je manjši. “Niso bili narejeni tako veliki koraki, kot jih želite prikazovati,” je dejal predstavnikom koalicije. Ob tem je opozoril, da jim bodo “prav ti ljudje v javnem sektorju čez eno leto izdali plačilo na volitvah”.
Državna sekretarka na MJU Ramšak Pešec pa se ni strinjala z njenimi navedbami o nezadovoljstvu, potrdila pa je, da iz posameznih okolij in skupin prihajajo opozorila in izrazi nezadovoljstva, ki jih analizirajo. Ob tem je poudarila, da prejemajo tudi pozitivna sporočila, ki pa večinoma ne gredo v javnost. Zatrdila je, da se pogovarjajo z vsemi, ki jim izkažejo nezadovoljstvo. Pojasnila pa je še, da so januarske plače tudi sicer praviloma nižje od decembrskih, zato je razliko težko ocenjevati kot rezultat novega plačnega sistema.
Ramšak Pešec je med drugim opozorila tudi, da so se v preteklosti pogosto z ločenimi pogajanji posamezna delovna mesta uvrščala posebej, zato so se porušila razmerja. Poudarila je, da so nekateri v zdravstvu in sociali že dve leti prejemali višje plače, ki so bile zdaj tudi sistemsko urejene. Ob tem je omenila še današnji sestanek s sindikati, na katerem jim bo delovna skupina, ki spremlja izvajanje reforme, predstavila poročilo, dogovorili pa se bodo tudi o pogajanjih za določitev kriterijev in meril variabilnega nagrajevanja.
V največji koalicijski stranki Svobodi menijo, da je za vrednotenje reforme še prezgodaj, so pa izpostavili pozitivne učinke novega sistema plač v javnem sektorju. Po njihovem mnenju gre za odpravo napak prejšnjih vlad, ob tem pa so poudarili, da bo njeno uspešnost pokazal čas. Gre pa vsekakor pri reformi za proces, v katerem so možne izboljšave in nadgradnje. Člani odbora iz drugih dveh koalicijskih strank se v razpravo niso vključili.
Večina članov odbora sicer ni glasovala za predlog sklepa, s katerim bi vladi predlagali, naj v roku enega meseca odboru predloži načrt za odpravo anomalij plačne reforme.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje