Menu ItemV tem tednu bodo zaposleni v javnem sektorju prejeli prvo plačo po uveljavitvi novega plačnega sistema. V zdravstvu in šolstvu bodo januarske plače dobili danes, ostali večinoma 14. februarja. Najnižja osnovna plača v javnem sektorju letos znaša 1.291,52 evra bruto. Na ministrstvu za javno upravo napovedujejo, da bodo v skupni delovni skupini s sindikalnimi predstavniki bdeli nad njenim izvajanjem. V povprečju se bodo plače zaposlenim v treh letih dvignile za 22 odstotkov oziroma 400 evrov.
V tem tednu bodo zaposleni v javnem sektorju prejeli prvo plačo po uveljavitvi novega plačnega sistema. V zdravstvu in šolstvu bodo januarske plače dobili danes, ostali večinoma 14. februarja. Najnižja osnovna plača v javnem sektorju letos znaša 1.291,52 evra bruto.
V prenovljenem plačnem sistemu namreč velja, da nihče ne sme imeti osnovne plače, nižje od minimalne. Ker se je ta letos dvignila na 1.277,72 evra bruto, se je plača javnih uslužbencev, ki so na novi plačni lestvici najnižje, določila v vrednosti prvega plačnega razreda, ki je nad minimalno plačo.
Sicer pa plačni dvigi v javnem sektorju niso enaki za vse. Javni uslužbenci, pri kateri povišanje ne presega sto evrov bruto, so s 1. januarjem dobili višjo plačo v celoti.
Drugim se s tokratnim izplačilom plače povišujejo za najmanj sto evrov bruto oziroma 12 odstotkov predvidenega povišanja. Zaposleni s predvidenim povišanjem za več kot 420 evrov bruto bodo višje plače v celoti dosegli v skupno šestih obrokih do leta 2028, ostali prej.
Props: Reforma zagotavlja, da javna uprava ostaja konkurenčna
Na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da gre za največjo spremembo plačnega sistema v zadnjih 15 letih. Obsežne spremembe pa so plod intenzivnih pogajanj in skupnega dogovora med vlado in sindikati.
Minister za javno upravo Franc Props je poudaril, da je plačno reformo podprla večina sindikatov, prav tako je bila sprejeta v državnem zboru z večino poslanskih glasov. Cilj prenove, ki so ji sledili na vladi, je zagotovitev pravičnejšega, preglednejšega in konkurenčnejšega sistema plač v javnem sektorju.
“Glavni poudarki pri sprejemanju so bili, da izboljšamo plače najslabše plačanim zaposlenim v javnem sektorju in da nihče ne bo imel nižje plače od minimalne. Zasledovali smo večjo preglednost z jasnimi pravili za napredovanje in nagrajevanje, boljšo povezanost plačila z rezultati dela in zmanjšanje razlik med najvišjo in najnižjo plačo,” je izpostavil Props.
Stabilnost novega sistema z vidika javnih financ so zasledovali s postopnim prehodom pri izplačilih. Po ministrovih besedah reforma zagotavlja, da javna uprava ostaja konkurenčna in stabilna ter zaposlenim v javnem sektorju omogoča priložnost za karierni razvoj in ustrezno nagrajevanje njihovega dela. “Če prenove plač ne bi sprejeli, bi masa plač še naprej rasla zaradi avtomatizmov, ki so bili vgrajeni v prejšnjem sistemu za napredovanje, in parcialnih dogovorov. Na tak način bi se še povečevali nezadovoljstvo in nesorazmerja med javnimi uslužbenci,” je poudaril minister.
Reforma omogoča, da bodo spremembe uvedene postopoma, tako da bo zagotovljena vzdržnost, da bo sistem poenoten, delovna mesta bodo ovrednotena pravičnejše, zagotovljena bodo višja plačila za mlade, prav tako pa bo ustrezneje nagrajena tudi delovna uspešnost.
“Osnovna plača ni več nižja od minimalne, vsi dodatki, ki bodo izplačani k tej osnovni najnižji plači, se zdaj obračunajo od minimalne plače. Osnovne plače se bodo usklajevale z inflacijo, na tak način bomo ohranjali vrednost plačila za delo z dogajanjem na inflacijskem področju,” je izpostavil Franc Props. Dodal je, da je učinkovit javni sektor temelj vsake družbe in mora zagotavljati kakovostne storitve za prebivalstvo in gospodarstvo.
Poudaril je, da so do višjih izplačil najprej upravičeni tisti z najnižjimi plačami, ministri, poslanci in vladni funkcionarji pa šele v naslednjem mandatu vlade. “To potrjuje, da je cilj reforma izboljšanje razmer za celotni javni sektor, ne pa povišanja plač zaposlenim na vodstvenih delovnih mestih in funkcionarjem,” je poudaril minister.
“Odkrili smo nekaj napak in jih popravili”
Državna sekretarka ministrstva za javno upravo in namestnica vodje vladne pogajalske skupine Mojca Ramšak Pešec je dejala, da je bilo zadovoljstvo ob zaključku pogajanj veliko, a je temu sledilo novo obdobje aktivnosti o implementaciji dogovora v prakso. Poudarila je, da je bilo časa zelo malo, dejansko le en mesec in pol, v tem času so odkrili nekaj napak, predvsem na računski in tehnični ravni, ki pa so jih že odpravili.
Prav tako so na ministrstvu za javno upravo organizirali številna usposabljanja za delodajalce, jim pomagali in odgovarjali na njihova vprašanja, pomagali so jim pri pripravi obrazcev za različne anekse k pogodbam. Uvedli so nov informacijski sistem za izračun plač po novem sistemu, vključno z vsemi postopnimi dvigi po posameznih datumih dvigovanja plač, aplikacijo pa so ponudili v uporabo delodajalcem.
Na ministrstvo so med implementacijo dnevno dobivali tudi po več kot 200 pisnih vprašanj delodajalcev, zato so se odločili, da ustanovijo mešano delovno skupino, sestavljeno iz sindikalne in vladne strani. Ta omogoča sprotno in usklajeno odzivanje ter odgovarjanje na vprašanja, ob tem pa bo vladno-sindikalna skupina spremljala izvajanje novega plačnega sistema, sprejemala skupna stališča do odprtih vprašanj in se odzivala na morebitne težave. “Če bomo zaznali, da je treba narediti popravek v zakonodaji, bomo to storili,” je dejala Ramšak Pešec.
Mešano delovno skupino vodi generalni direktor direktorata za javni sektor Peter Pogačar, ki je izpostavil, da so bili uporabniki doslej zelo zadovoljni s pojasnili in hitrim odzivanjem na konkretna vprašanja na izvajanje nove plačne reforme. Ob tem je poudaril, da pri vzpostavljanju tako kompleksnega sistema ni mogoče predvideti vseh konkretnih situacij, ki se dogodijo v tako raznoliki dejavnosti, kot je javni sektor, zato so se dogovorili o ustanovitvi delovne skupine.
“Ta se bo v fazi implementacije odzivala na najpomembnejša sistemska vprašanja. Sestaja se praktično na tedenski ravni, obravnava vprašanja, ki jih zazna tako ministrstvo za javno upravo kot sindikalna stran na terenu. Skupaj se nato dogovorimo in stališča objavljamo na spletni strani. Za zdaj so odzivi dobri,” je pojasnil Pogačar.
Ponovil je, da ocenjena vrednost celotne prenove plačnega sistema znaša približno 1,4 milijarde evrov. V tem obdobju se bodo plače za zaposlene v javnem sektorju v povprečju zvišale za 22 odstotkov oziroma nominalno za okoli 400 evrov. Ker pa so hkrati s prenovo plačnega sistema tudi odpravljali nesorazmerja, bodo zvišanja pri posameznikih različna. Po besedah državne sekretarke so bila pričakovanja različna, zato se zavedajo, da vsi z novo plačo niso zadovoljni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje