Menu Item
Na današnji dan pred 20 leti je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Gre za enega največjih zunanjepolitičnih uspehov v samostojni državi. A kakšna je bilanca po 20 letih? "Brez Evropske unije smo neka mala država v svetu velikih igralcev – Kitajske, Rusije, ZDA. Evropska unija nam omogoča, da pariramo vsem tem velikim igralcem," je v pogovoru za N1 dejal Marko Lovec.
Danes mineva 20 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. V največji širitvi Unije do zdaj je Slovenija vstopila skupaj s Ciprom, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko in Slovaško. Slovenščina je s tem postala uradni jezik EU, Slovenija pa je dobila svoje predstavnike v evropskih institucijah.
Leta 2007 je Slovenija kot prva med novimi članicami in kot 13. med vsemi članicami prevzela evro kot uradno plačilno sredstvo, konec istega leta pa je vstopila tudi v schengensko območje brez nadzora na notranjih mejah.
Si Slovenci in Slovenke 20 let po vstopu v Unijo lahko privoščijo več? Kako delujoč je schengen? In kakšna je perspektiva Evropske unije?
Članstvo v Uniji zgodba o uspehu
Da je članstvo Slovenije v Evropski uniji zgodba o uspehu, za N1 ocenjuje Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. “Mislim, da smo na boljšem, kot če ne bi vstopili v EU,” je dejal. A dodaja, da odgovor ne more biti enoznačen.
V 20 letih smo namreč zabeležili tudi mnoga nihanja – tako v gospodarskem kot političnem smislu. Meni, da je Slovenija v zgodnjem obdobju članstva v EU prejela mnoge koristi. “Slovenija je takrat zelo hitro napredovala. Nismo imeli vojne kot v nekaterih drugih postjugoslovanskih državah, imeli smo mehkejši socializem kot bivše sovjetske države in zato smo bili v nekem privilegiranem položaju,” je dejal.
Slovenija je ob vstopu v EU za ostale članice pomenila manjše tveganje za naložbe in gospodarsko sodelovanje od nekaterih drugih, zato smo “hitro gospodarsko rasli”. K temu je po njegovih besedah pripomogel tudi močan politični konsenz – tako pred vstopom kot v prvih letih članstva v Uniji.
Eden večjih uspehov prevzem evra
Konsenz je denimo privedel do prevzema evra, ki je z letom 2007 zamenjal dotedanji slovenski tolar. Evro je prinesel poenostavitev in nižanje transakcijskih stroškov ter prihranke na področju mednarodnih plačil.
V 20 letih se je tudi s pomočjo skupne valute močno povečal slovenski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca. Ta je leta 2004 znašal 13.878 evrov, lani pa že 29.753 evrov. Od leta 2004 je Slovenija močno povečala tudi uvoz in izvoz. Z največjo trgovinsko partnerico Nemčijo je uvoz leta 2022 znašal 7,6 odstotka (leta 2004 zgolj 2,8), uvoz pa je z 2,9 poskočil na 7,2 odstotka, ugotavlja Statistični urad RS (Surs). Podobno sta se uvoz in izvoz povečala tudi ostalimi državami. V dveh desetletjih sta se kazalnika povečala za skoraj petkratnik.
Z rastjo standarda so se v 20 letih nekatere dobrine in osnovna živila podražili. Liter mleka je leta 2006 stal 0,56 evra, leta 2023 pa povprečno 1,16 evra. Skoraj podvojila se je tudi cena krompirja, ki je z 0,53 evra (leta 2006) poskočila na 1,03 evra (leta 2023) za kilogram. Močno se je podražil tudi kilogram kruha. Zanj smo leta 2006 odšteli 1,77 evra, lani pa 3,30 evra. Dnevni časopis je leta 2006 stal 0,79 evra, lani pa 1,94 evra.
Kljub tem podražitvam si povprečni Slovenec od uvedbe evra lahko privošči več, kot si je s tolarji, kažejo podatki Sursa. Leta 2007 je bruto povprečna plača znašala 1.284,79 evra, lani pa je znašala skoraj tisoč evrov več, in sicer 2.220,95 evra. Kot še ugotavlja Surs, so se cene dobrin zviševale počasneje od plač.
Evro so kot knjižno valuto uvedli leta 1999, leta 2002 pa ga je sprejelo prvih 12 članic. Za ameriškim dolarjem je evro druga najpogosteje uporabljena valuta na svetu.
Prvo desetletje zaznamovale mnoge krize
Kmalu po vstopu v Unijo so Slovenijo zaznamovale mnoge politične afere, ki jim je sledila tudi huda gospodarska kriza. “Potem so vse te stvari počile – finančni zrak je izpuhtel iz balonov in rast se je upočasnila. In za tem je sledilo izgubljeno desetletje – v političnem in ekonomskem smislu,” razlaga Lovec.
Po prvem preteklem desetletju je zato Slovenija znova pristala na točki, ki jo je zasedala ob vstopu. “Politični kapital se je prehitro izgubljal, da bi lahko tvorno sodelovali. Evropska unija pa je najboljša takrat, ko so politične sile sposobne izkoriščati Unijo, zato da pospešujejo domače reforme,” je dejal.
Hitro menjavanje vlad in propadanje novih strank je neblagodejno vplivalo na položaj Slovenije v EU. Slovenija je ob vstopu v EU dosegala 88 odstotkov povprečne razvitosti EU, v zadnjih dveh desetletjih pa napredovala za dve odstotni točki. Ostale novopriključene države so napredovale hitreje. Višegrajska četverica je v tem obdobju denimo napredovala za 16, baltska trojica pa celo za 31 odstotnih točk, so izračunali na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Kljub temu je treba v zakup vzeti, da je bila razvitost Slovenije med novinkami v prvem letu največja, koristi od članstva pa so praviloma večje za države z večjim zaostankom.
“Nove članice, ki so vstopale z upanjem, da bo prišlo do prenove njihovih političnih sistemov, so se znašle v zanki kriz,” je dejal. V nekaterih novejših državah članicah se je zato okrepil evroskepticizem. Ta je opazen tudi pri nas. Sprva je bilo zaupanje v EU večje kot zaupanje v slovenske vlade, po letu 2015 pa se je z migrantsko krizo trend obrnil. Pokazal je namreč na ranljivosti Unije in tudi schengna.
Schengen pred preizkušnjo
V schengen je Slovenija vstopila konec leta 2007. Vstop je pomenil ukinitev nadzora na mejah z Avstrijo, Madžarsko in Italijo. Slovenija je s tem prevzela tudi nalogo varovanja skupne zunanje meje po schengenskih standardih in s tem zagotavljanja varnosti vseh držav članic EU, saj je slovensko-hrvaška meja postala nova zunanja schengenska meja. Z vstopom Hrvaške v schengen leta 2023 so odpravili še nadzor na slovensko-hrvaški meji.
Kljub temu se zdi, da je schengen pred preizkušnjo. Avstrija nadzor na meji s Slovenijo opravlja že od leta 2015, od lanskega oktobra nadzor izvaja tudi italijanska mejna policija. Tej potezi je nato zgolj deset mesecev po vstopu Hrvaške v schengen sledila tudi Slovenija in uvedla nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko.
Nekaj upanja za prihodnost predstavlja dosežen politični dogovor o novem migracijskem paktu, s katerim si želijo celovito urediti upravljanje migracij v EU, ki Unijo pretresajo že od leta 2015. H končanju nadzora na mejah znotraj schengna je sredi aprila pozvala Evropska komisija, pozivu pa je sledila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob praznovanju 20. obletnice članstva v EU je vlade sosednjih držav namreč pozvala k njihovemu ponovnemu odprtju. “Schengenski režim je velika pridobitev in odprte meje so v regiji, ki je poznala zidove, ena največjih prednosti,” je poudarila.
Kljub notranjim nadzorom Lovec ocenjuje, da državljani še vedno vsakodnevno občutijo njegove pozitivne učinke. Prehajanje meja je namreč kljub temu precej lažje kot pred schengnom.
Kakšna je perspektiva EU?
V zadnjem obdobju so po besedah Lovca spet opazne “pozitivne spremembe”, ki vzbujajo upanje, tako v Sloveniji kot na ravni Unije. Poudarja pa, da so spremembe počasne.
“Nekatere druge države hitreje napredujejo. Tudi s politične perspektive ne moremo biti zelo zadovoljni. Podobno kot pri Cerarjevi in Šarčevi vladi tudi zdaj pri Golobovi vladi opazujemo, kako pada zaupanje v vlado, ob tem pa tudi zaupanje v Evropsko unijo, ker vlada ni dovolj spretna, da bi izkoriščala EU za reforme doma. Taki primeri so zelo redki. Moment, ko je vlada izkoristila evropsko pomoč, je bila obnova po lanskih poplavah. A tega ji ni uspelo storiti pri vseh drugih ključnih vprašanjih – denimo pri zdravstveni in pokojninski reformi,” je dejal.
Pa se Sloveniji kljub vsem naštetim težavam še splača biti del Unije? “Zagotovo,” pravi Lovec. EU namreč predstavlja ogromen gospodarski trg, v katerem tudi veljajo določeni standardi, denimo zaščita potrošnikov, prav tako pa je omogočena mobilnost.
“Brez Evropske unije smo neka mala država v svetu velikih igralcev – Kitajske, Rusije, ZDA. Evropska unija nam omogoča, da pariramo vsem tem velikim igralcem in ohranjamo visok standard socialne države, varovanja okolja, človekovih pravic,” je dejal Lovec.
Po njegovih besedah bo v prihodnje ključno, da si bo Slovenija “konsistentno prizadevala za proevropsko politiko”, predvsem pa moramo EU videti kot priložnost in svoje ideje povezovati s predstavniki v EU, je za N1 še povedal Marko Lovec.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje