Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po katastrofalni ujmi obiskala Slovenijo. Najprej se je na Brdu pri Kranju sestala s premierjem Robertom Golobom, nato pa je začela ogled prizadetih območij. Obiskala je Črno na Koroškem, kjer je še posebej hudo. Po obisku Koroške pa je von der Leyen spregovorila tudi o tem, koliko denarja bo na voljo Sloveniji za odpravljanje posledic naravne katastrofe.
Po katastrofalni ujmi, katere posledice še vedno odpravlja dobršen del države, je Slovenijo danes obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Spremljal jo evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
“Predsednica se je odzvala hitro, v Slovenijo je prišla zato, da izrazi ne le podporo instituciji, ampak tudi osebno podporo, naklonjenost in sočutje slovenskemu narodu, ki gre skozi to težko preizkušnjo,” je na skupni izjavi povedal premier Robert Golob. V Črni na Koroškem so si ogledali prizorišče in se srečali z ljudmi, katerim so jim jasno povedali, da niso sami in ne bodo pozabljeni, je poudaril. “To ne velja samo za Črno, ampak za vso Slovenijo.”
“Predsednica se je lahko na lastne oči prepričala o dvojem: o razsežnostih, koliko območij je prizadetih, in tem, kako huda je dejansko škoda na tleh,” je dodal premier. Ob tem je poudaril, da bodo pomoč dobili vsi, ki jo potrebujejo, ter da je “Evropska unija najboljše, kar se je lahko zgodilo Sloveniji in Evropi v zadnjih stotih letih”. Slovenija je namreč po njegovih besedah pomoč začela dobivati takoj, ko je zanjo zaprosila prek mehanizma EU za civilno zaščito, država pa bo pomoč dobivala tudi za sanacijo oziroma odpravljanje posledic. Denarja za to bo, tako Golob, dovolj, a bo država morala ravnati učinkovito.
“Pomembno je iz prve roke in na lastne oči videti izjemno velik vpliv te katastrofe,” pa je po vrnitvi iz Črne na Koroškem povedala Ursula von der Leyen. “Videti uničenje je bilo srce parajoče.” Pohvalila je delovanje vseh služb, ki so po njenih besedah pokazale, da je solidarnost pomembna vrlina v Sloveniji.
“Danes sem tu, da Slovenci vedo, da jim Evropa stoji ob strani,” je še povedala von der Leyen. Spomnila je, da je Slovenija prek Unije takoj dobila pomoč, ki jo je potrebovala, vključno z bagri, helikopterji in mobilnimi mostovi, spregovorila pa je tudi o možnostih za finančno podporo v prihodnje.
Po besedah Ursule von der Leyen sta se s premierjem pogovarjala o paketu pomoči na kratki, srednji in dolgi rok. “Za obnovo države bo potrebnih veliko investicij,” je poudarila.
Sloveniji bo v sklopu solidarnostnega sklada na voljo 400 milijonov evrov, pri čemer jih bo 100 milijonov na voljo še letos, 300 pa prihodnje leto. To je po informacijah N1 več denarja, kot ga je vlada pričakovala iz tega sklada – vlada naj bi namreč računala na 30 milijonov, pri čemer pa je vseeno upala, da bi lahko dobili 50 milijonov. Pri črpanju denarja iz solidarnostnega sklada je sicer čas ključnega pomena, predpogoj za črpanje pa je prva ocena škode in prošnja Slovenije.
Za primerjavo: Hrvaška je po uničujočem potresu, ki je decembra 2020 še posebej silovito stresel tla na območju Petrinje, iz solidarnostnega sklada prejela 319 milijonov evrov.
Druga možnost so povratna sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, ki črpa iz 750-milijardnega evropskega sklada Next Generation EU. Slovenija je, spomnimo, nedavno v Bruselj poslala prilagojen načrt črpanja, ker ji je na voljo manj denarja, kot je bilo sprva predvideno.
“Poleg sredstev, ki jih je Slovenija že sprogramirala, je na voljo še 2,7 milijarde evrov. Slovenija lahko zaprosi za del teh sredstev, časa pa je malo, saj lahko zahtevek vloži le do konca avgusta,” je dejala von der Leyen. Predstavniki Komisije in naše vlade bodo v luči tega vzpostavili delovno skupino, ki bo po besedah predsednice omogočila, da bo ta denar na voljo za naložbe v Sloveniji.
Tretji možni vir pa je 3,3-milijardni sveženj kohezijskih sredstev. Tu ima Slovenija že prijavljene določene projekte. A ker nekateri od teh projektov po poplavah ne obstajajo več, je von der Leyen dejala, da se lahko sredstva reprogramirajo na nove projekte. Trenutna perspektiva velja do leta 2027. Dejala je, da bo potrebna “maksimalna fleksibilnost”, obljubila je, da tudi na strani Komisije.
Poleg tega bo Unija, da bi pomagala kmetom, ki so izgubili živino, poljščine in stroje, mobilizirala tudi evropsko rezervo za krizne razmere v kmetijstvu.
Premier Golob in Ursula von der Leyen sta se, tako Golob, pogovarjala tudi o državni pomoči. “Na račun višje sile bomo morali v nekaterih primerih zaprositi za izredno obravnavo pravil za dodelitev državne pomoči. Računamo na pomoč Komisije pri pripravi ustreznih dokumentov in podzakonskih podlag,” je povedal.
Dodal je, da je višja sila element, ki ga bo treba upoštevati tudi na področju fiskalnega pravila. “Višja sila je element, ki ga bomo morali vgraditi v vsa evropska razmišljanja in zakonodajo.”
Von der Leyen v Sloveniji
Ursula von der Leyen je današnji obisk Slovenije začela na Brdu pri Kranju, kjer se je sestala s premierjem Robertom Golobom.
Von der Leyen in Golob sta si nato iz helikopterja ogledala nekatera območja, ki so jih prizadele poplave, kot so Komenda, Mengeš, Kamnik, Luče, Ljubno ob Savinji in Mozirje. Obiskala sta tudi Črno na Koroškem.
Obisk je predsednica Komisije sklenila v Ljubljani, kjer se je srečala s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, se pogovorila s predsednico republike Natašo Pirc Musar in nagovorila državni zbor, ki se je sešel na izrednem zasedanju.
Kot so sporočili iz urada predsednice republike, sta Ursula von der Leyen in Nataša Pirc Musar “posebno pozornost namenili tudi vplivu klimatskih sprememb”, pri čemer sta se strinjali, da je nujno treba dodatno opredeliti ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in se tako prilagoditi novim okoliščinam.
Več utrinkov z obiska Ursule von der Leyen v Sloveniji:
Slovenija je, spomnimo, takoj po ujmi zaprosila za pomoč prek mehanizma EU za civilno zaščito. V okviru mehanizma pomoč, ki jo države pošiljajo v Slovenijo, koordinira Center EU za civilno zaščito. Sloveniji je s težko mehanizacijo in ekipami, za katere je zaprosila, doslej na pomoč priskočilo sedem držav Unije. To so Francija, Nemčija, Hrvaška, Avstrija, Slovaška, Češka in Italija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje