Menu Item
Ko je urad za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom Damjana Žuglja v času tretje Janševe vlade brskal po skoraj 200 bančnih računih ljudi in podjetij v Sloveniji, je s tem zajel enormno količino podatkov. Iz informacij z bančnih računov se namreč vidi skoraj vse o človeku: koliko ima prihodkov, od kod prihajajo, kje in kako zapravlja svoj denar, kaj kupuje, kje se giba, kam hodi na dopust, kakšne so njegove navade, ali mu je kdo posodil denar, in če, kdo mu ga je, koliko ima kredita in za kaj ga je najel ... Možnost zlorabe je velika, še zlasti, če so ti podatki v nepravih rokah.
Ko je Damjan Žugelj, direktor urada za preprečevanje pranja denarja, konec leta 2021 v času tretje Janševe vlade na podlagi kratke anonimke v slabih treh tednih bankam poslal kar 238 zaprosil za vpogled v 195 bančnih računov 107 ljudi in podjetij, je bila to vsekakor močno odstopajoča praksa v delovanju urada za preprečevanje pranja denarja. Bila je celo ena najobsežnejših preiskav v zgodovini urada, ki po dokazih, ki smo zbrali na N1, obenem kaže tudi možnost ene večjih in verjetno politično motiviranih zlorab državne institucije pri nas.
Ali je Žugelj kršil zakon, zlorabil svoj položaj in institucijo, ki jo je vodil, preiskujeta tudi policija in tožilstvo.
Kot namreč poročamo na N1, so bili le nekaj mesecev pred volitvami na Žugljevem seznamu za pregled vsi računi, ki jih ima v Sloveniji solastnik skupine United, del katere je tudi N1, Dragan Šolak, pregledali so bančne račune nekaterih članov Šolakove ožje in širše družine, pa račune vseh njegovih podjetij v Sloveniji in še osebne bančne račune vseh odgovornih fizičnih oseb v teh podjetjih.
Pregledali so tudi račune odgovornih oseb v vseh firmah, ki jih je od leta 2007 kupoval Telemach, račune sedanjega in še treh bivših direktorjev Telemacha ter drugih nosilcev pomembnih poslovnih funkcij v tem telekomunikacijskem podjetju.
Prečesali so račune pravnih in fizičnih oseb, povezanih s Šolakovim blejskim golf igriščem … Pregledali pa so tudi osebni bančni račun Branka Čakarmiša iz Pro Plusa, ki ima v lasti Pop TV in Kanal A.
Z zajemanjem informacij z bančnih računov, sploh pa tako obsežnim, se na urad za preprečevanje pranja denarja stečejo ogromne količine osebnih podatkov.
Iz teh podatkov se namreč o posamezniku vidi skoraj vse: koliko ima prihodkov, od kod prihajajo, kje in kako zapravlja svoj denar, kaj kupuje, kje se giba, kam hodi na dopust, kakšne so njegove navade, ali mu je kdo posodil denar, in če, kdo mu ga je, koliko ima kredita in za kaj ga je najel … Možnost zlorabe je precejšnja.
Da je tako pri stekanju osebnih podatkov na urad kot pri njihovi obdelavi, ki je že sama po sebi poseganje v informacijsko zasebnost posameznika, bistveno premalo varovalk in omejitev v zakonu o preprečevanju pranja denarja, so prepričani v uradu informacijske pooblaščenke.
Že julija lani so zato na ustavno sodišče vložili zahtevo za ustavno presojo nekaterih členov zakona, kajti prepričani so, da je treba samovoljo urada in možnost zlorabe teh podatkov, ki zdaj obstaja, omejiti.
“Zakon namreč ne določa jasnih pogojev in omejitev pri poseganju v informacijsko zasebnost državljanov s strani urada za preprečevanje pranja denarja,” pravijo v uradu pooblaščenke.
Zahtevo za presojo ustavnosti so poslali na ustavno sodišče po tem, ko so začeli obravnavati primer, v katerem so zaznali možnost, da je urad za preprečevanje pranja denarja neupravičeno posegel v informacijsko varnost posameznika.
S tem v zvezi vodijo še en inšpekcijski postopek, iz katerega je izhajalo, da je urad zahteval in pridobival osebne podatke posameznice, ki jih za izvajanje svojih pooblastil sploh ni potreboval. Ko je urad informacijske pooblaščenke urad za preprečevanje pranja denarja pozval k obrazložitvi, so jim odgovorili, da jim zahtevane obrazložitve skladno z zakonom ni treba dati. To je zdaj na sodišču.
Enega od teh dveh primerov morebitnega neupravičenega poseganja v informacijsko zasebnost posameznika je urad za preprečevanje pranje denarja začel na podlagi anonimke, in sicer prav v času Žugljevega vodenja urada.
Torej enako, kot je začel tudi brskanje po skoraj 200 bančnih računih v primeru Šolak. Tudi to, da urad preiskavo odpre zgolj na podlagi anonimke, je redko. Povprečno se to od 1.000 novih preiskav, ki jih urad odpre letno, zgodi le dvakrat.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
