Kratka anonimka je bila dovolj, da je direktor urada za preprečevanje pranja denarja v času tretje Janševe vlade Damjan Žugelj sprožil eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v zgodovini tega urada. Bankam je v manj kot treh tednih poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 ljudi in podjetij. Transakcije so preverjali tudi za 15 let nazaj. Dokazi, ki smo jih na N1 pridobili v zadnjih treh mesecih, kažejo na možnost ene največjih zlorab državne institucije pri nas. Zelo verjetno v politične namene. Bližale so se namreč volitve. In to v kar dveh državah.
Vsega enajst kratkih odstavkov na malo več kot eni tipkani strani je vsebovala anonimna prijava, na podlagi katere je urad za preprečevanje pranja denarja konec leta 2021 sprožil eno najbolj obsežnih in daleč največjih preiskav v vsej svoji zgodovini.
Povprečno urad v svojih preiskavah pošlje dve do tri zahteve za vpogled v bančni račun. V največ primerih pošlje samo eno.
Med 25. novembrom in 13. decembrom 2021 pa je urad za preprečevanje pranja denarja pod vodstvom Damjana Žuglja bankam v Sloveniji v sklopu ene preiskave razposlal kar 238 zahtev za vpogled v skupno 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. In se lotil preverjanja transakcij tudi za 15 let nazaj.
STA (Damjan Žugelj, tedanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja.)
“Za tako obsežno preiskavo urada, ki bi šla tako daleč, sploh pa na podlagi anonimke, nisem slišal še nikoli,” je za N1 povedal Klaudijo Stroligo, prvi direktor slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, ki je bil na tem položaju 12 let, danes pa je za področje preprečevanja pranja denarja svetovalec Svetovne banke, Združenih narodov, Evropske komisije in Sveta Evrope, in ki smo ga vprašali, ali je tako velik zajem podatkov z bančnih računov pri delu urada običajen.
Kajti dokazi, ki smo jih na N1 zbrali v zadnjih treh mesecih, namreč kažejo na možno zlorabo položaja in te državne institucije. Zelo verjetno v politične namene.
A pojdimo po vrsti.
Bližale so se volitve …
Konec leta 2021 je bilo politično ozračje v Sloveniji že zelo razgreto. Ukrepi Janševe vlade v času covidne krize so netili proteste, ki so 5. oktobra dosegli vrhunec. To je bil dan, ko je bila policija zaradi vrha EU-Zahodni Balkan na Brdu še posebej neomajna do protestnikov in je “zaplinila” center Ljubljane. Volitve so se takrat že nezadržno bližale.
Dokazi, ki smo jih pridobili v zadnjih treh mesecih, kažejo, da je bil Damjan Žugelj takrat že v precejšnji časovni stiski. Zato mu je anonimka, na podlagi katere je lahko sprožil preiskavo, prišla kot naročena.
Trnke je metal na vse možne konce in upal, da bo kaj ujel. Toliko bolje, če bi ujel kaj takšnega, kar bi se dalo uporabiti pred volitvami, ki pa so lani v Sloveniji in Srbiji sovpadle. V Srbiji so bile 3. aprila, pri nas pa 24. aprila 2022.
Portal Necenzurirano je pred časom poročal, da naj bi se srbski predsednik Aleksandar Vučić in tedanji slovenski premier Janez Janša dogovorila, da bosta pred volitvami s pomočjo uradov za preprečevanje pranja denarja v obeh državah pridobila potencialno vroče informacije o svojih nasprotnikih in si jih izmenjala.
N1
Janšo naj bi zanimal Robert Golob oziroma balkanske transakcije Gen-I, Vučića pa morebitni slovenski bančni računi in transakcije vodje srbske opozicije Draga Đilasa, predvsem pa poslovneža Dragana Šolaka, za katerega se ve, da že dolgo posluje tudi v Sloveniji, in ki je za Vučića že leta “državni sovražnik številka ena”.
Dva tedna pred 25. novembrom 2021, ko je Žugelj bankam v Sloveniji razposlal prvi paket zahtev za predložitev podatkov z računov fizičnih in pravnih oseb v Sloveniji, je Golob takrat še kot direktor Gen-I na tiskovni konferenci že odgovarjal na vprašanja, ali se podaja v politiko. Nato pa je tik pred volitvami, ko so že vse ankete kazale na zmago Goloba, ena od televizij, ki je bila blizu stranki SDS, objavila domnevno sporne transakcije Gen-I na Balkanu. Večkrat so med poročanjem poudarili, da so te transakcije del “mednarodne finančne preiskave”.
Srbske državne institucije imajo pooblastila brskati po srbskih računih in transakcijah, slovenske pa po slovenskih. In to bi lahko bila ta “mednarodna finančna preiskava”.
Janša: “Prozoren poskus balkanskih in slovenskih oligarhov”
“Namigovanja so tako absurdna, da v normalnem demokratičnem okolju ne bi imela nikjer nikakršnega odmeva. Razumemo jih kot prozoren poskus nekaterih omenjenih balkanskih oziroma slovenskih oligarhov in oblastnikov, da po objavi obremenjujočih dokazov o netransparentnih in skrajno sumljivih nakazilih in dvigih velikih vsot denarja preusmerijo pozornost od suma kriminala na politično polje,” je na vprašanje o domnevnem paktu med njim in Vučićem, s katerim naj bi si poskušala pridobiti potencialno sporne informacije za obračun s Šolakom, Đilasom in Golobom, za N1 Slovenija v svojem slogu odgovoril tedanji premier in predsednik SDS Janez Janša.
Vendarle pa je bila med Janšo in Vučićem tudi ena bistvena razlika. Janša je na volitvah imel konkurenta, ki je dejansko ogrožal njegovo vladavino, Vučić, ki ima v Srbiji popolno oblast, pa ne.
Srbska opozicija pod vodstvom Đilasa je bila šibka, na volitvah 3. aprila 2022 je lahko kvečjemu upala na župansko mesto v srbski prestolnici, pa ji ni uspelo niti to, na državni ravni pa Vučićeva absolutna oblast ni bila pod vprašajem niti sekundo.
Vučićev “državni sovražnik številka ena” v Srbiji namreč ni opozicija, tudi nihče od politikov ne, pač pa je to že dolga leta Dragan Šolak. In prav on je bil po dokazih, ki smo jih zbrali v uredništvu, v času tretje Janševe vlade tudi glavna tarča slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja.
Javno razkritje
Dragan Šolak je srbski poslovnež, milijarder, čigar številna podjetja delujejo v več državah Zahodnega Balkana, Evropske unije in v Združenem kraljestvu. Je solastnik skupine United, ki ima več podjetij tudi v Sloveniji. Širši javnosti so najbolj znani Telemach, Shoppster, Sportklub in tudi portal, ki ga berete – torej N1 Slovenija.
N1 (Dragan Šolak, poslovnež, solastnik skupine United.)
Šolak ni samo trn v Vučićevi peti, pač pa tudi v Janševi. Ko je njegova United Media leta 2021 v Sloveniji za spletni portal Siol ponudila kar pet milijonov evrov, čeprav ga je državni Telekom Slovenije prodajal za dobra dva milijona, posla ni bilo. Kljub temu, da je bila ta ponudba na javnem zbiranju ponudb daleč najvišja. Po informacijah N1 še iz časa prejšnje, Janševe vlade, je prodajo Siola Šolaku preprečil Janez Janša osebno. Ne glede na opozorila, da je lahko to celo oškodovanje državnega Telekoma.
Vučić na drugi strani v Srbiji že leta proti Šolaku bije pravo vojno, v središču katere je N1, saj je N1 Beograd eden redkih medijev v Srbiji, ki ni pod popolnim Vučićevim nadzorom. Vučić skuša Šolaka onemogočati na vse možne načine. Od lansiranja hudih diskreditacij prek medijev pod Vučićevim nadzorom do poskusov dušenja poslovnih operacij, preprečevanja sklepanja novih poslov, nepodeljevanja frekvenc, kar je v pristojnosti srbskega državnega organa pod vplivom Vučića, in podobno …
Tega je res veliko in zelo dobro poznavajoč tudi ta kontekst na N1 ne moremo izključiti, da bi se Vučić želel dokopati do občutljivih podatkov o Šolaku tudi iz Slovenije.
Urad za preprečevanje pranja denarja je vrata do teh podatkov v Sloveniji lahko odprl. In dejstvo je, da jih je (zajetno) tudi zbral.
Žugelj trdi, da skoraj hkratno preverjanje poslov Gen-I na Balkanu, v Sloveniji pa računov in transakcij vodje srbske opozicije, predvsem pa Šolaka, nista povezana primera, je pa izmenjava podatkov med slovenskim uradom in srbskim, ki ga vodi Vučiću zvesti nekdanji obveščevalec, potekala.
Izjemno velik obseg brskanja po računih in celo pomota
Zajem podatkov z bančnih računov v Sloveniji je bil enormen.
Iz ovadbe in drugih dokumentov, ki smo jih pridobili, izhaja, da so prečesali vse bančne račune, ki jih ima v Sloveniji Šolak, pregledali so bančne račune nekaterih članov Šolakove ožje in širše družine, pa račune vseh njegovih podjetij v Sloveniji in še osebne bančne račune vseh odgovornih fizičnih oseb v teh podjetjih.
Pregledali so tudi račune odgovornih oseb v vseh firmah, ki jih je v zadnjih 15 letih kupil Telemach, račune sedanjega in treh bivših direktorjev Telemacha ter drugih nosilcev pomembnih poslovnih funkcij v tem telekomunikacijskem podjetju.
Prečesali so račune pravnih in fizičnih oseb, povezanih s Šolakovim blejskim golf igriščem, na seznamu je bil tudi Janez Bohorič, nekdanji direktor Save, ki je leta 2013 blejski golf Šolaku prodala …
Tu je še srbski opozicijski voditelj Dragan Đilas, a zaman, ker je eden od zgolj dveh ljudi s seznama več kot sto pregledanih, ki v Sloveniji bančnega računa nima. “Edine transakcije, ki sem jih izvedel pri vas, so bili nakupi goriva in vinjete,” je za N1 Slovenija povedal Đilas. So pa pregledali ljubljansko podjetje njegovega brata.
Seznam je torej dolg in obsežen. Saj so, kot rečeno, pregledali 195 bančnih računov v Sloveniji več kot sto ljudi in podjetij.
Javno razkritje
Med fizičnimi osebami, katerih osebni bančni račun je Žugljev urad prečesal, sem glede na dokaze, ki jih hranimo v uredništvu, tudi Katja Šeruga. Sem direktorica slovenskega podjetja Adria News Production, ki je bilo prav tako pregledano in je v lasti Šolakove skupine United. Sem tudi urednica N1 Slovenija in že več kot 25 let novinarka. Obenem sem tudi avtorica tega članka. Moj osebni bančni račun je urad v času Žuglja pregledal, ovadili me niso, tudi podjetja ne.
Kako velika je bila ihta Žugljevega urada, pa dokazuje tudi to, da so račun enega slovenskega podjetja in njegovih dveh lastnikov pregledali celo po pomoti.
Prečesali so namreč tudi SBB, d. o. o., misleč, da gre za slovensko izpostavo srbskega telekomunikacijskega operaterja SBB Serbia Broadband, ki je v Srbiji v lasti Dragana Šolaka. Toda srbski SBB v Sloveniji nima svoje izpostave. Tudi zgolj pisarne s fikusom ne.
Edino podjetje v Sloveniji, ki deluje pod tem imenom, je trgovina v Brezjah pri Dobrovi v občini Dobrova – Polhov Gradec, ki je v lasti zakonskega para. Tudi zakonca sta bila na seznamu za pregled bančnih računov, ker so mislili, da preverjajo slovensko podružnico Šolakovega srbskega teleoperaterja, ki pa sploh ne obstaja.
In če smo na N1 na podlagi seznama vseh pregledanih ljudi in podjetij lahko izluščili metodologijo, ki jo je v preiskavi Šolaka ubral Žugelj – torej pregled vsega in vseh, ki so imeli v Sloveniji z njim ali z njegovimi podjetji kakršnokoli zvezo vse od leta 2007 dalje – pa je eno ime na tem seznamu pritegnilo še posebno pozornost.
Presenečenje s seznama pregledanih
Na seznamu Žugljevega urada, čigave bančne račune je treba pregledati, se je namreč znašel tudi Branko Čakarmiš.
Borut Živulović / BOBO (Branko Čakarmiš, danes generalni direktor Pro Plusa.)
Čakarmiš je bil 2021, ko se je preverjanje računov začelo, še programski direktor Pro Plusa, a se je tedaj že govorilo, da bo kmalu postal generalni direktor Pro Plusa, kar je februarja, tri mesece pred volitvami, tudi postal.
Pro Plus ima v lasti Pop Tv in Kanal A.
Na vprašanje, zakaj ga je urad zajel v to preiskavo bančnih računov, je Žugelj za N1 odgovoril: “Glede gospoda Čakarmiša nimam komentarja, povem lahko le, da proti njemu urad vsaj v času mojega mandata ni ukrepal ali podal kakršnekoli informacije ali ovadbe organom pregona.”
Da urad proti Čakarmišu ni ukrepal, drži tudi po dokazih, ki jih hranimo mi. So ga pa imeli na seznamu oseb, katerih osebni bančni račun je treba pregledati, čeprav Branko Čakarmiš z Draganom Šolakom, ki je bil glavna tarča te preiskave, nima prav nobene zveze.
A za to, da so lahko nekaj mesecev pred volitvami prečesavali bančni račun direktorja največje medijske hiše pri nas, je zadostovalo to, da je Čakarmiš leta 2006 za kratek čas postal tretjinski družbenik in direktor podjetja ASPN, ki ga omeni anonimna prijava, ki je tako velik zajem podatkov iz bančnih računov v Sloveniji tudi sprožila.
‘Čudežna’ anonimka …
Žugelj je za N1 dejal, da je bila anonimka “dokaj obsežna, natančna in bi jo lahko šteli kot žvižgaštvo”.
Toda v uredništvu N1 smo jo pridobili. Spisana je na eni tipkani strani in četrt, vsebuje enajst krajših odstavkov, večinoma le našteva podjetja (ki so jih vse prečesali), omeni štiri transakcije, in očita pranje denarja, izogibanje davkom in kršitve delovne zakonodaje. V anonimki ni nobenega dokaza za očitke v njej, niti nima anonimka kakršnihkoli dokaznih prilog.
A tudi, če bi karkoli od tega imela, bi moral po mnenju Klaudija Stroliga urad za preprečevanje pranja denarja k anonimki pristopiti zelo previdno in s potrebno stopnjo dvoma v posredovane podatke.
“Ne poznam niti enega dobro delujočega urada na svetu, ki bi na podlagi z ničemer podkrepljene anonimke začel z vsesplošnim in množičnim zbiranjem podatkov, ne da bi poprej na manjšem vzorcu skušal preveriti, ali katerakoli od navedb v anonimki drži. Ta in nekatere druge, javnosti že znane okoliščine v zvezi z delovanjem urada v času vodenja gospoda Žuglja, kažejo na to, da bi lahko tudi v tem primeru prišlo do zlorabe pooblastil urada za nezakonite namene,” za N1 Slovenija pravi Stroligo.
TINA KOSEC/BOBO (Klaudijo Stroligo, prvi direktor slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, ki je bil na tem položaju 12 let, danes pa je na področju preprečevanja pranja denarja svetovalec Združenih narodov, Svetovne banke, Evropske komisije in Sveta Evrope.)
Navsezadnje tudi uradni podatki iz poročil o delu urada potrjujejo, da je bil Žugljev pristop ‘edinstven’.
Urad namreč letno odpre okoli 1.000 novih zadev, od tega na podlagi anonimke približno dve na leto. Vse ostale zadeve preiskuje na pobudo bank in drugih finančnih institucij ali pa na pobudo policije in tožilstva. Kadar preiskuje obsežnejše primere, kamor vsekakor sodi primer Šolak, jih v veliki večini preiskuje na pobudo organov pregona in ne na podlagi anonimk.
Obsežnejša preiskava povezanih oseb in njihovih večletnih transakcij, kakršna je bila preiskava Šolak, običajno traja več mesecev, vsaj pol leta.
A preiskavo Šolaka je uradu pod vodstvom Žuglja uspelo sprocesirati v vsega mesecu dni, kar je še en indic v smeri, da se je zaradi bližajočih se volitev že zelo mudilo.
Žugelj sploh ne bi smel podpisati ovadbe
Anonimka, ki je bila lansirna rampa za to veliko prečesavanje bančnih računov, je bila spisana tako, da je v preiskavo potegnila tudi finančno upravo, ki jo je takrat vodil Ivan Simič.
Kot rečeno, je poleg pranja denarja očitala tudi izogibanje davkom in kršitve delovne zakonodaje. Furs je k preiskavi res pristopil, kar dokazuje kazenska ovadba, ki jo prav tako hranimo v uredništvu in ki sta jo Žugljev urad in takrat Simičev Furs poslala na policijo.
Ovadba je bila podana zoper več kot deset podjetij in fizičnih oseb v Sloveniji in na tujem, med njimi so Šolak, Telemach, ASPN in ljubljansko podjetje brata Dragana Đilasa.
Pod ovadbo sta podpisana Damjan Žugelj, ki je v času prve Janševe vlade postal direktor agencije za trg vrednostnih papirjev, v času tretje pa direktor urada, in namestnik Ivana Simiča Simon Starček, ki je član SDS. Poslala sta jo Petri Grah Lazar, direktorici Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki je ta položaj zasedla v času Janševe vlade.
Žiga Živulović jr./BOBO (Petra Grah Lazar, direktorica NPU v času tretje Janševe vlade.)
Ivana Simiča smo želeli vprašati, kaj, če kaj, je o tej preiskavi in ovadbi kot generalni direktor Fursa vedel on. Odgovoril nam je zelo na kratko. Dejal je le: “Komentirati ne želim ničesar.”
Iz zakona o preprečevanju pranja denarja pa medtem izhaja, da urad o dognanjih iz njegove finančne preiskave pristojne organe samo obvesti, ne poda pa v zvezi s tem kazenske ovadbe, kar je Žugelj (skupaj s Starčkom) storil.
To potrjuje tudi Stroligo: “V nasprotju z zakonom o preprečevanju pranja denarja je, da je urad v tej zadevi podal kazensko ovadbo in to skupaj s še drugim državnim organom, namesto da bi svoje ugotovitve sam posredoval policiji na edini dovoljeni način. To pa je z obvestilom o sumljivih transakcijah (če gre za sum pranja denarja) ali z informacijo (če gre za sum drugih kaznivih dejanj).”
Kar je bil za Žuglja sum velikega pranja denarja, je bilo v resnici plačevanje položnic
Zelo nenavadno je tudi, da Furs, ki je pristopil k preiskavi in se sopodpisal pod kazensko ovadbo, zoper nobeno Šolakovo podjetje v Sloveniji v tem času ni sprožil niti enega inšpekcijskega nadzora.
Možni razlagi sta samo dve. Da Furs ni verjel v Žugljevo “akcijo”, a je po politični usmeritvi preiskavo vseeno podprl, ali pa da jim je enostavno zmanjkovalo časa. Predvolilno obdobje obračunavanj z vsemi, ki niso po godu, je bilo namreč že zelo blizu.
Enormno količino podatkov, ki jo je urad pridobil iz pregleda kar 195 bančnih računov, je Žuglju in njegovim najtesnejšim sodelavcem na uradu uspelo analizirati v vsega mesecu dni, pa še to v decembru, ko so tudi božično-novoletni prazniki.
Žugelj je namreč zahteve za vpoglede v bančne račune bankam pošiljal do vključno 13. decembra 2021, Petri Grah Lazar na NPU pa sta Žugelj in Starček ovadbo poslala že 19. januarja 2022.
“Tudi če bi takšno zadevo obravnavalo pet do deset dobro izkušenih analitikov z ustrezno računalniško in programsko podporo, bi zgolj za prebijanje čez podatke potrebovali tri do štiri mesece. V primeru potrjenega suma bi morali nato spisati še podrobno obrazloženo obvestilo o sumljivih transakcijah. Pregled in kakovostna analiza tako obsežnega števila podatkov in ugotavljanje, ali obstajajo razlogi za sum, v tako kratkem času ni mogoča,” ocenjuje Stroligo.
Kriminalisti NPU pa so ovadbo vsekakor vzeli resno. Opravili so informativne pogovore in več mesecev zbirali obvestila. A po nekaj mesecih je NPU pristojno državno tožilstvo obvestil, da sumov očitanih kaznivih dejanj v preiskavi niso mogli potrditi.
In marca letos je tožilstvo to ovadbo, spisano proti več kot desetim pravnim in fizičnim osebam, v celoti zavrglo. Postopek je torej končan.
Žugelj za N1 zatrjuje, da je delal strokovno. Na vprašanje, kako si potem razlaga zavrženo ovadbo, pa odgovarja, da mu je “malce neobičajno, da dve državni instituciji sopodpišeta naznanilo suma kaznivih dejanj (ovadbo; op. a.), prideta do enakih ugotovitev, organi pregona pa ne ugotovijo ničesar. To me spominja na že videno iransko zgodbo,” je povedal.
A kako utemeljena in ‘kakovostna’ je bila njegova preiskava, bo za konec verjetno še najbolje pojasnilo naslednje: Žugelj je kot enega ključnih indicev pranja denarja preiskoval in preganjal okoli 80-milijonski znesek gotovine, ki se je v poldrugem desetletju, med letoma 2007 in 2021, stekel na Telemach.
V tem je videl, kot je enkrat v zvezi s tem primerom že pojasnil javno, “najhujšo obliko kaznivih dejanj hudodelske kriminalne združbe”.
A teh 80 milijonov evrov gotovine ni bilo nič drugega kot najbolj običajna praksa gotovinskih plačil na svetu.
To je namreč vsota gotovinskega plačevanja položnic, ki se je nabrala v 15 letih in ki so jih na šalterjih Telemachovih poslovalnic po Sloveniji med letoma 2007 in 2021 plačali naročniki Telemacha.
Večinoma so to upokojenci, ki Telemachovo mesečno položnico v Telemachovih poslovalnicah plačajo zato, ker jo lahko tam plačajo brez provizije.
To je bilo sicer očitno razvidno že iz izhodiščnih bančnih podatkov, a sta na koncu to ugotovila in potrdila še policija in tožilstvo.
Ki pa zdaj po informacijah N1 preiskujeta v obratni smeri – torej, kako je Žugelj sprožil eno najbolj obsežnih in daleč največjih preiskav v zgodovini slovenskega urada za preprečevanje pranja denarja, in ali je pri tem kršil zakon, zlorabil svoj položaj in pomembno državno institucijo, ki jo je vodil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje