Menu Item
Obsežna prečesavanja bančnih računov, ki jih je pod vodstvom Damjana Žuglja opravljal urad za preprečevanje pranja denarja, so zajela tudi vrh slovenske katoliške cerkve. Urad naj bi maja lani, le tri tedne pred Žugljevo razrešitvijo, pregledoval bančne račune novomeškega škofa in predsednika Slovenske škofovske konference Andreja Sajeta.
Urad za preprečevanje pranja denarja naj bi po poročanju portala Necenzurirano leta 2022 v času direktorja Damjana Žuglja brez pravne podlage pregledoval tudi bančne račune škofa Andreja Sajeta.
Kot je v petek poročal portal Necenzurirano, uradnih podatkov o postopkih, ki jih je vodil urad, ni mogoče dobiti. Po njihovih informacijah je Žugelj na zadevi Saje začel delati v začetku lanskega maja, le tri tedne pred njegovo razrešitvijo s položaja direktorja urada. Postopek proti Sajetu naj bi uvedel takoj, ko je urad dobil anonimno prijavo o njegovih dohodkih, ki naj bi jih prejel z delom pomožnega duhovnika na avstrijskem Koroškem. Na več slovenskih bank je poslal zahteve za pridobitev podatkov o Sajetovih računih. Pri izmenjavi informacij naj bi sodeloval tudi s Finančno upravo RS (Furs).
Žugelj je želel postopek izpeljati karseda hitro, saj je želel do podatkov priti še pred lastno razrešitvijo. To naj bi mu tudi uspelo. Njegovi uslužbenci naj bi namreč od vsaj ene od bank uspeli pridobiti za več let izpiskov transakcij s škofovega računa, je poročal portal Necenzurirano.
Urada pa pod Žugljevim vodstvom ni zanimal le škofov račun. Kot smo poročali, so v eni sami preiskavi na podlagi kratke anonimke prečesali skoraj 200 bančnih računov več kot sto ljudi in podjetij v Sloveniji. Glavna tarča preiskave je bil solastnik skupine United, del katere je tudi N1, Dragan Šolak, prečesali pa so tudi račun Branka Čakarmiša iz Pro Plusa, ki ima v lasti Pop TV in Kanal A. Prav danes pa je televizija POP TV poročala, da je Žugljev urad pregledoval tudi račune zavoda Iskreni.
Sume, da je Žugljev urad med svojim mandatom pridobival podatke z bančnih računov, ne da bi za to imel kakršno koli podlago, že nekaj časa sicer preiskujejo kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Slednji tudi preverjajo, ali in kolikšen del teh podatkov je izginil z urada. Za zdaj ni znano, da bi kriminalisti preiskovali tudi Sajetov primer. Prav tako ne, da bi urad po pridobitvi bančnih podatkov proti Sajetu vložil naznanilo kakršnih koli sumov kaznivih dejanj, še navaja portal Necenzurirano.
Na poročanje portala se je danes odzval tudi novomeški škof Saje, sicer predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK). V odzivu je zapisal, da s početjem urada ni bil seznanjen, niti ne ve, kaj je v ozadju. “Če je do omenjene preiskave res prišlo, gre za grobo kršenje osnovne ustavno varovane človekove pravice do zasebnosti in varovanja osebnih podatkov, pravne ureditve Republike Slovenije ter sodobnih demokratičnih standardov,” je poudaril.
Dodal je, da nihče ne more biti tarča tovrstnih preiskav, če za to ni utemeljenega pravnega razloga, preiskavo pa lahko naročijo samo za to pristojni državni organi na podlagi suma kaznivega dejanja. “V mojem primeru za takšno preiskavo ni bilo nobenega pravnega ali drugega razloga,” je navedel v zapisu na spletni strani SŠK.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje